ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo

BISOL: Fotovoltaika - najsodobnejši elektroenergetski vir

•Download as PPT, PDF•
•
BISOL Solar Company
BISOL Solar Company

Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, da proizvajalec ohranja tržno konkurenčnost.

1 of 18
Download to read offline
FOTOVOLTAIKA Najsodobnejši elektroenergetski vir Dr. Uroš Merc , BISOL , d.o.o. Predsednik uprave
SODOBEN ELEKTROENERGETSKI VIR Obnovljiv energetski vir (za človeka neomejen energetski vir) Velik potencial uporabe (8.000-krat presega potrebe po primarni energiji) Ekološko sprejemljiv (nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov) Dostopen (geopolitično neodvisen) Zanesljiv (Sonce vedno znova posije) Visokotehnološki (dosežek sodobne polprevodniške znanosti) Razpršen (smotern za majhne in velike SE) Estetski (skladnost z objekti in naravo, raznolikih sodobnih oblik) Modularen (SE reda nekaj vatov do več MW) Robusten (širok temperaturni spekter delovanja pod velikimi mehanskimi obremenitvami) Nezahteven za vzdrževanje (zanesljiv z minimalno vzdrževanja) Način delovanja (neslišen) Cenovno konkurenčen
ENA NAJHITREJE RAZVIJAJOČIH SE GOSPODARSKIH PANOG CARG: 50 % CARG: 46 % CARG: 59 %
NIŽANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Plan nižanja stroškov: 60 % do 2012 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Debelina celic 180  m 170  m 160  m 150  m 120  m
CENOVNA KONKURENČNOST FOTOVOLTAIKE Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, da proizvajalec ohranja tržno konkurenčnost.
SET PLAN – NOV PRISTOP K FOTOVOLTAIKI 3. Definiranje novih ciljev industrije 2. Splošne omejitve trga 1. Poznavanje točk preloma konkurenčnosti PV in velikost končnega trga Delež električne proizvodnje Delež novo dodane kapacitete Komercialno sprejemljivo Omejitve omrežja Nadomestilo kapacitete Glede na trg Glede na državo Glede na leto
PREPOZNAVANJE TOČK PRELOMA 鷡Čձ
PREPOZNAVANJE TOČK PRELOMA 鷡Čձ
PREPOZNAVANJE TOČK PRELOMA 鷡Čձ
POMEMBNI ZAKLJUČKI Do leta 2020 lahko postane PV cenovno konkurenčna na več kot 90 % evropskega trga električne energije. Kljub omejitvam omrežja lahko PV z današnjo tehnologijo do leta 2020 kompetentno zagotavlja več kot 12 % porabe električne energije v Evropi . Da bi dosegli 12 % cilj, mora PV predstavljati več kot 25 % delež vseh novih proizvodnih kapacitet električne energije do leta 2020 in pri tem postati poglavitni vir električne oskrbe v EU. Politika in industrija morata tesno sodelovati , da bi lahko formirali okvir tehnološkega napredka, inovativnosti in nižanja proizvodnih stroškov kakor tudi skrbeli za ustrezno regulativno podporo. Na ta način se bo okrepila vodilna vloga evropske fotovoltaične industrije na svetovnem trgu in ustvarilo se bo na milijone novih visokokakovostnih delovnih mest .
KRATEK PREGLED SLOVENSKEGA TRGA FINANČNI DEL 10 % letno znižanje odkupnih cen glede na leto 2009 Subvencioniranje OVE: zgolj 4 % vseh porabljenih sredstev v letu 2010 je bilo namenjeno fotovoltaiki INŠTALIRANA MOČ 2009 & 2010 33,2 MW inštalacij 2011 & 2012 70 % dodatne letne inštalirane moči 2013 do 2020 30 - 40 % dodatne letne inštalirane moči 2020 1,2 GW komulativne inštalirane moči PV v Sloveniji predstavlja 7 % vse proizvedene elektrike
POTENCIAL FOTOVOLTAIKE 2020: PV 1 % svetovne el. 2040: PV 26 % svetovne el. Fotovoltaika je panoga, katere razvoja se ne da več ustaviti in v kateri tudi Slovenci igramo pomembno vlogo. Ključno je, da se panoge lotevamo dovolj zgodaj, ustvarjamo lastne blagovne znamke in si zagotovimo pomembno konkurenčno prednost za prihodnost. 2007: PV 1 % bavarske el. 2009: PV 3 % bavarske el. 2009: PV 0,9 % nemške el. Izjemno pomembno: sončna energija lahko v letu 2100 zadosti 2/3 svetovnih potreb po energiji. Vir: Znanstveni svet nemške Vlade (2003)
PREDSTAVITEV PODJETJA BISOL Poslovanje in dejavnost Polona Peunik / Head of Marketing
POSLOVNA MREŽA LOKALNA PREDSTAVNIŠTVA : BELGIJA FRANCIJA ITALIJA SEDEŽ IN PROIZVODNJA : SLOVENIJA NOVA TRGA V LETU 2011 -> VB & ZDA Kapacitete v letu 2010: 100 MW Obstoječi trgi VELIKA BRITANIJA
POSLOVNA DEJAVNOST SLOVENSKI PROIZVAJALEC FOTONAPETOSTNIH MODULOV LASTNE INVESTICIJE V SONČNE ELEKTRARNE PREKO NAJEMA STREH PONUDNIK SONČNIH ELEKTRARN NA KLJUČ LASTEN RAZVOJ PODKONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV
RAZISKAVE IN RAZVOJ Član projekta FP7 (All-inorganic nano-rod thin-film c-Si solar cells) Polnopravni član združenja EPIA Aktivni član projekta PV LEGAL SET plan (SEII) Ustanovni član združenja ZSFI Član združenja BelPV TIA (1.1 M€ za R& R proje kte v Sloveniji ) 40 % kofinanciranja za R&R proizvodno opremo Znanstveni članki Tesno sodelovanje s številnimi raziskovalno razvojnimi inštitucijami Lasten tehnološki raziskovalni laboratorij Vse to je odsev BISOL-ovega inovativnega duha in predstavlja poglaviten način zagotavljanja naše prihodnosti .
LARGE-SCALE PV POWER PLANTS BUŠTEHRAD , Češka Moč: 2 . 4 MW Intereuropa , Slovenija Moč : 1 M W Arcont , Slovenija Moč : 1 M W TAM, Slovenija Moč : 1 MW ZPO Celje, Slovenija Moč : 510 kW B uče , Slovenija Moč : 403 kW

More Related Content

BISOL: Fotovoltaika - najsodobnejši elektroenergetski vir

  • 1. FOTOVOLTAIKA Najsodobnejši elektroenergetski vir Dr. Uroš Merc , BISOL , d.o.o. Predsednik uprave
  • 2. SODOBEN ELEKTROENERGETSKI VIR Obnovljiv energetski vir (za človeka neomejen energetski vir) Velik potencial uporabe (8.000-krat presega potrebe po primarni energiji) Ekološko sprejemljiv (nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov) Dostopen (geopolitično neodvisen) Zanesljiv (Sonce vedno znova posije) Visokotehnološki (dosežek sodobne polprevodniške znanosti) Razpršen (smotern za majhne in velike SE) Estetski (skladnost z objekti in naravo, raznolikih sodobnih oblik) Modularen (SE reda nekaj vatov do več MW) Robusten (širok temperaturni spekter delovanja pod velikimi mehanskimi obremenitvami) Nezahteven za vzdrževanje (zanesljiv z minimalno vzdrževanja) Način delovanja (neslišen) Cenovno konkurenčen
  • 3. ENA NAJHITREJE RAZVIJAJOČIH SE GOSPODARSKIH PANOG CARG: 50 % CARG: 46 % CARG: 59 %
  • 4. NIŽANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Plan nižanja stroškov: 60 % do 2012 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Debelina celic 180  m 170  m 160  m 150  m 120  m
  • 5. CENOVNA KONKURENČNOST FOTOVOLTAIKE Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, da proizvajalec ohranja tržno konkurenčnost.
  • 6. SET PLAN – NOV PRISTOP K FOTOVOLTAIKI 3. Definiranje novih ciljev industrije 2. Splošne omejitve trga 1. Poznavanje točk preloma konkurenčnosti PV in velikost končnega trga Delež električne proizvodnje Delež novo dodane kapacitete Komercialno sprejemljivo Omejitve omrežja Nadomestilo kapacitete Glede na trg Glede na državo Glede na leto
  • 10. POMEMBNI ZAKLJUČKI Do leta 2020 lahko postane PV cenovno konkurenčna na več kot 90 % evropskega trga električne energije. Kljub omejitvam omrežja lahko PV z današnjo tehnologijo do leta 2020 kompetentno zagotavlja več kot 12 % porabe električne energije v Evropi . Da bi dosegli 12 % cilj, mora PV predstavljati več kot 25 % delež vseh novih proizvodnih kapacitet električne energije do leta 2020 in pri tem postati poglavitni vir električne oskrbe v EU. Politika in industrija morata tesno sodelovati , da bi lahko formirali okvir tehnološkega napredka, inovativnosti in nižanja proizvodnih stroškov kakor tudi skrbeli za ustrezno regulativno podporo. Na ta način se bo okrepila vodilna vloga evropske fotovoltaične industrije na svetovnem trgu in ustvarilo se bo na milijone novih visokokakovostnih delovnih mest .
  • 11. KRATEK PREGLED SLOVENSKEGA TRGA FINANČNI DEL 10 % letno znižanje odkupnih cen glede na leto 2009 Subvencioniranje OVE: zgolj 4 % vseh porabljenih sredstev v letu 2010 je bilo namenjeno fotovoltaiki INŠTALIRANA MOČ 2009 & 2010 33,2 MW inštalacij 2011 & 2012 70 % dodatne letne inštalirane moči 2013 do 2020 30 - 40 % dodatne letne inštalirane moči 2020 1,2 GW komulativne inštalirane moči PV v Sloveniji predstavlja 7 % vse proizvedene elektrike
  • 12. POTENCIAL FOTOVOLTAIKE 2020: PV 1 % svetovne el. 2040: PV 26 % svetovne el. Fotovoltaika je panoga, katere razvoja se ne da več ustaviti in v kateri tudi Slovenci igramo pomembno vlogo. Ključno je, da se panoge lotevamo dovolj zgodaj, ustvarjamo lastne blagovne znamke in si zagotovimo pomembno konkurenčno prednost za prihodnost. 2007: PV 1 % bavarske el. 2009: PV 3 % bavarske el. 2009: PV 0,9 % nemške el. Izjemno pomembno: sončna energija lahko v letu 2100 zadosti 2/3 svetovnih potreb po energiji. Vir: Znanstveni svet nemške Vlade (2003)
  • 13. PREDSTAVITEV PODJETJA BISOL Poslovanje in dejavnost Polona Peunik / Head of Marketing
  • 14. POSLOVNA MREŽA LOKALNA PREDSTAVNIŠTVA : BELGIJA FRANCIJA ITALIJA SEDEŽ IN PROIZVODNJA : SLOVENIJA NOVA TRGA V LETU 2011 -> VB & ZDA Kapacitete v letu 2010: 100 MW Obstoječi trgi VELIKA BRITANIJA
  • 15. POSLOVNA DEJAVNOST SLOVENSKI PROIZVAJALEC FOTONAPETOSTNIH MODULOV LASTNE INVESTICIJE V SONČNE ELEKTRARNE PREKO NAJEMA STREH PONUDNIK SONČNIH ELEKTRARN NA KLJUČ LASTEN RAZVOJ PODKONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV
  • 16. RAZISKAVE IN RAZVOJ Član projekta FP7 (All-inorganic nano-rod thin-film c-Si solar cells) Polnopravni član združenja EPIA Aktivni član projekta PV LEGAL SET plan (SEII) Ustanovni član združenja ZSFI Član združenja BelPV TIA (1.1 M€ za R& R proje kte v Sloveniji ) 40 % kofinanciranja za R&R proizvodno opremo Znanstveni članki Tesno sodelovanje s številnimi raziskovalno razvojnimi inštitucijami Lasten tehnološki raziskovalni laboratorij Vse to je odsev BISOL-ovega inovativnega duha in predstavlja poglaviten način zagotavljanja naše prihodnosti .
  • 17. LARGE-SCALE PV POWER PLANTS BUŠTEHRAD , Češka Moč: 2 . 4 MW Intereuropa , Slovenija Moč : 1 M W Arcont , Slovenija Moč : 1 M W TAM, Slovenija Moč : 1 MW ZPO Celje, Slovenija Moč : 510 kW B uče , Slovenija Moč : 403 kW
  • 18.