Zaznavni Procesi 2 - Fiziologija, Gestalt, Konstruktivizem, Direktivna teorija ; Perception 2 - Physiology, Gestalt, Constructivist and Directional theory
•
0 likes•1,044 views
Zaznavni Procesi 2, Predavanje na Oddelku za psihologijo, Univerza v Mariboru Perception and sensation, Lecture 2 at the Department of Psychology, The University of Maribor
Zaznavni Procesi 2 - Fiziologija, Gestalt, Konstruktivizem, Direktivna teorija ; Perception 2 - Physiology, Gestalt, Constructivist and Directional theory
- 1. Zaznavniprocesi 2“Stvarividimo ne kot so ampakkotsmo” R. Arnheim.Doc. Dr. Daša Grajfoner OddelekzapsihologijoUniverza v Mariboru4.5.2011
- 2. Predavanje 2SkupinskepredstavitveFiziološkiprocesiDrugačutila in zaznavanjeMožganskiprocesi in drugačutilaGestalt teorijaKonstruktivistična in direktivnateorija
- 3. DiskusijaZ evolucijskegastališčardečabarvapredstavljadominantnost (večzmagnaolimpijskihigrah 2004 – Hill&Barton, 2004) Vonj je čutilo, kiganajlažjemanipuliramo – zakaj so namdoločenivonljiboljvšečkotdrugi (vanilija Haller er al., 1999)?Ali obstajajočloveškiferomoni? Če da, alijih je etičnododajatidišavam? (androstenonprisoten v znojnihžlezah in urinu – Brooksbank et al., 1974)Ali ženskevonjajoboljekotmoški? (Doty et al., 1985)
- 4. FeromoniBlack & Biron (1982) ženske/moškinosiliandrostenon - brezvplivanastopnjoprivlačnostiHomoseksualnimoški in heteroseksualneženskekažejozvišanostopnjoaktivnosti v hipotalamusu, kovonjajo 4, 16-androstadien-3-ena
- 5. ParietalnikorteksParietalnikortekssodelujeprisamozavedanjutelesaFantomskiudipoamputacijiPoškodbepartialnegadelamožganpovzročajodisasociacijo z deli telesa – potiskanjelastnihnogizpostelje (Melzak, 1992)
- 12. Oblike, figure, sence?Gestalt = OblikaOrganizacijaelementovMax Wertheimer, Wolfgang Kohler in Kurt Koffka (živeli 1880-1967)Nalogazaznave je prepoznavanjeoblik in stvariPrincipi
- 13. Zaznavanjeoblik
- 14. Navidezniobrisi – linije, ki ne obstajajo
- 15. PrincipbližineElemente, ki so DzٲԾždzԲǰdzٳdzٴ
- 19. Kakopomembni so višjiprocesizazaznavo?ZgorajNavzdolSpominMotivacijaVidni deli v možganihOkoSvetlobaSpodaj navzgor
- 23. Kamgledamo
- 26. DirektivnateorijaZaznavekotkonstruktivenprocesRichard Gregory – britanskipsiholog
- 28. Čutneinformacije so lahkodvoumne, karzahteva“polnjenjepremorov”, inference
- 29. Pričakovanja in nezavedne inference vplivajonanašezaznaveKonstruktivisti: Karvidiš je…Le enaizmedmnogihrazlag!
- 30. Ali to pomeni, da vsividimosvetdrugače?
- 32. Ali se strinjate z izjavo“Stvarividimo ne kot so ampakkotsmo”Kateri črni krog je večji?
- 33. Katera črta je 岹š?
- 35. Ali to pomeni, da delamonapake
- 37. Konstantavelikosti – Irvin RockNašimožganiprocesirajonamigezaglobino (linearnaperspektiva; višina v zornempolju, )
- 38. Možganiocenijooddaljenost in globino figure - inferencaAmesova Soba
- 39. Amesova soba - GregoryjevarazlagaNenavadnooblikovana soba, kiizgledanormalno, čevanjogledamo z enimočesom in z enelokacije
- 40. To povzročiiluzijo, da je enaosebamanjša od druge
- 41. Sporočilaizmonokularneglobine - obeosebistaenakooddaljeni od nas, tako, da se ne pojavikonstantavelikosti
- 43. Našedosedanjeizkušnje sob in hišpovzročijoinferenco, da je ta soba normalneoblike in velikostiOstali“Zgoraj-navzdol”vpliviMotivacijaSandford (1936)Skupinaljudi je bilalačna 4 ure
- 45. Videli so podobepovezane s hranoDirektivnateorijaZaznave so neposredne in točne
- 46. Ni potrebeza inference in pričakovanja
- 48. Vizualnisvet je bogat z informacijami, kijihlahkoneposrednosprejemamo
- 49. Iluzijenapovedo le malo o tem kakodejanskovidimosvet
- 50. Zaznave so neposredne in točne
- 52. Sodelovalpritreningpilotov in raziskovalkakovidimoglobine in daljave
- 53. OptičnitokJames J. Gibson ‘50,’66,’79Zaznave so neposredne
- 55. Njegovilokaciji
- 56. Velikosti
- 57. Kakoizgleda
- 58. Vse to vplivananašeodziveKritika…Fodor & Pylyshyn (1981)Gibson (direktivnateorija) je predlagal, da vid ne potrebujespomina in “zgoraj-navzdol”procese.
- 59. Gibsonovateorijaopisujegledanje = identifikacijopredmetov in njihovihznačilnosti (velikost, globino, barvoitd)
- 60. Fodor & Pylyshyn (1981) predlagajo, da je spominpomembenprividu. Nanašamo se napretekleizkušnje in znanje, “videtikot” = povezovanjepredmetos s spominomlinks object to memory
- 63. Ali “zgoraj-dol”procesipomagajopriinterpretaciji in pospešijoprocesiranjeinformacij? AktivnostKakšne so razlike med čuti in zaznavnimiprocesi?
- 64. Razložitekaj so “zgoraj-navzdol” in “spodaj-navzgor”procesiDiskusijaZakaj se Gibson ne bi strinjal z izjavo“Stvarividimo ne kot so ampakkotsmo”?
- 65. Naveditenekajprimerov, kiilustrirajorazliko med “videti” in “videtikot”Predavanje 3ZaznavanjeobrazovZaznavniprocesi in iluzijeOsebnost, motivacija in drugipsihološkidejavnikiprizaznavnihprocesihMotnje v zaznavanjuSreda 11.5.2011 ob 15.30 v predavalnici 0.2