ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo

Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju

•
•
U
Umanotera

Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, Ljubljana, 23. 9. 2014, SAZU, Umanotera

1 of 33
Download to read offline
Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju red. prof. dr. Martina Bavec in red. prof. dr. Franc Bavec Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Posvet SAZU in Umanotere: SPOROČILA ZNANOSTI O PODNEBNIH SPREMEMBAH Ljubljana, 23.9.2014
Vsebina 1. Uvod 2. Ekološko kmetijstvo in prehranska varnost v podsaharski Afriki? 3. Podnebne spremembe in ekološko kmetijstvo 4. Okoljski odtis 5. Biodiverziteta 6. Ekološko obdelane kmetijske površine kot ponor za CO2? 7. Neambicioznost ciljev v PRP do 2020 in premislek do 2030
KONVENCIONALNO / INDUSTRIJSKO / INTENZIVNO KMETIJSTVO • Ni zagotovilo prehranske varnosti in stabilnosti v svetu • Vse več prehranskih škandalov (BSE, dioksin, pesticidi, klormekvat, nitrati, E. Coli … ) • Ima negativne okoljske posledice: – klima, – tla, – voda, – toplogredni plini, – biotska raznovrstnost, – živalim ni prijazno, – zdravje ljudi ogroženo,… 26
Kmetijstvo in kmetije v Sloveniji •Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 smo imeli v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot leta 2010. V vzhodni Slov. je več kot 70 % kmetijskih gospodarstev (52.647), v zah. pa 29 % (21.999). •Vsa kmetijska gospodarstva skupaj so imela 482.650 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in redila 421.553 GVŽ. •Živino je v letu 2010 redilo skoraj 79 % KMG. Povprečno KMG ima v uporabi 6,4 ha KZU in redi 5,6 GVŽ.
• Ustvarjanje stabilnega ekosistema s pomočjo čim večje raznolikosti rastlinskih vrst in živali •Visoka rodovitnost tal s povečevanjem vsebnosti živih organizmov v tleh in povečanjem vsebnosti humusa •Uporaba okolju prilagojenih in odpornih rastlinskih vrst, sort,… in pasem živali •Kolikor je le mogoče zaprt krogotok snovi in energije v okviru ekološkega obrata rastline živali človek tla PREPOVED kemično sintetičnih pesticidov (FFS), lahkotopnih mineralnih gnojil, GSO PREPOVED preventivnega zdravljenja živali, prepoved vezane reje, krmljenja z GS sestavinami Kaj je ekološko kmetijstvo? Uredba Sveta Evrope 834/2007
Ekološke kmetije v Sloveniji so 2x večje od konvencionalnih! V letu 2013 je bilo v Sloveniji v ekološko kmetijstvo vključenih 3.049 kmetij oz. 4,1% od vseh z 38.665 ha kmetijskih obdelovalnih površin oz. 8,4% od vseh (MKO 2014). Lastniki ekoloških kmetij so v povprečju mlajši in z višjo stopnjo dosežene izobrazbe ter imajo registriranih več dopolnilnih dejavnosti kot konvencionalne. •Povprečna velikost ekološke kmetije je podobno kot v večini drugih evropskih državah z 12,7 ha skoraj 2x večja kot je povprečna velikost vseh kmetij v Sloveniji. •Na 2.476 ekoloških kmetijah, ki redijo živali, je skupno 25.355 GVŽ oz. 10,2 GVŽ/kmetijo z živinorejo (2x več).
Okoljski vplivi - trajnost… •V kmetijstvu se je besedna zveza »sustainable agriculture« prvič pojavila v Švici že leta 1977 na kongresu mednarodne organizacije gibanj za ekološko kmetijstvo IFOAM za opredelitev ekološkega kmetijstva, kjer je Fischer (1978) pojasnil, da temelji trajnostno kmetijstvo na naravi prijaznih pridelovalnih postopkih, uporabi obnovljivih virov, harmoniji z naravo in vključuje tudi sociološke aspekte. •Že konec osemdesetih let pa začenjajo to besedno zvezo uporabljati širše v kmetijstvu – tudi za različne oblike intenzivnega kmetijstva, ekološko kmetijstvo pa je tako poimenovanje opustilo in od uveljavitve prve enotne zakonodaje za ekološko kmetijstvo (Uredba Sveta Evrope 2092/91) se v Evropi za to obliko kmetijstva uporabljajo izrazi ekološko oz. biološko in v anglosaksonskih državah »organic« (Bavec in sod., 2009). •“Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.” je ena od temeljnih definicij trajnostnega razvoja (Brundtland, 1987).
Sonaravno – trajnostno v kmetijstvu? •Terminologija (IFOAM, USA Agric. departm. Bruselj, Slovenija…) Vir: Bavec, M. in sod. (2009). Sustainable agriculture based on integrated and organic guidelines: understanding terms : The case of Slovenian development and strategy. Outlook Agric., letn. 38, št. 1, str. 89-95. Uporaba GSO, kemično sintetičnih snovi, vse konvencionalno Sonaravno = integrirano (= kontrolirana uporaba kemično sintetičnih FFS in drugih kemikalij, prepoved uporabe GSO)
Kmetijstvo je razpeto med številne smeri / zahteve Pridelava hrane Energija iz kmetijstva Materiali Varstvo voda in tal Biodiverziteta Kmetijstvo je ključni sektor za trajnostni razvoj! Narodoslawsky, M. et al. 2011. Conventional and organic farming: A comparison of ecological pressures, FKBV, Alpe-Adria Biosimpozij, Maribor.
Biodinamična (Standardi Demeter International) in ekološka pridelava (Uredbe 834/2007, 889/2008 in 1235/2008 ter Pravilnik o eko… Ur. l. RS 8/2014) Integrirana pridelava (Pravilnik o integrirani pridelavi Ur.l. RS, št. 110/2010, Tehnološka navodila za IPP oz. IPZ) Konvencionalna pridelava – upoštevana vsa osnovna kmetijska pridelava (Zakon o kmetijstvu, varstvu rastlin, nitratna direktiva, GAP, CC,…) 40.000 ha 9% (3.050 kmetij, 35 biodinamičnih) 60.000 ha 14% (6.000 kmetij) 400.000 ha 77% Ocena trajnosti
2. Ekološko kmetijstvo in prehranska varnost v podsaharski Afriki? Modeliranje projekcije hrane do leta 2020 glede na osnovni scenarij z IFPRI IMPACT modelom Kratki zaključki: 1.Preusmeritev 50% kmetijstva Evrope in Sev. Amerike v ekološko možna brez signifikantnih vplivov na prehransko varnost Podsahraske Afrike 2.Preusmeritev 50% kmetijstva Podsahraske Afrike v ekološko kmetijstvo lahko zmanjša potrebo po uvozu hrane in izboljša dostop do hrane lokalnem prebivalstvu
”Michigan”-ska študija o globalni ekološki pridelavi hrane Primerjava sedanje pridelave hrane s scenarijem 100% preusmeritve v ekološko pridelavo - Relativni pridelki ekološko pridelanih rastlin – povprečje poljskih poskusov •v ”razvitem” svetu 96% od konvencionalnih •v ”nerazvitem” svetu 213% Badgley et al., 2006 Rezultat Kcal/prebivalca  Trenutna globalna preskrba 2785  Ocenjena globalna preskrba po preusmeritvi v eko kmetijstvo I. Vsi pridelki kot v razvitem svetu Kcal/preb.: 2634 II. Večji pridelki v nerazvitem svetu 4878 Vir: Badgley et al., 2006
3. Podnebne spremembe in ekološko kmetijstvo •Manjši negativni vplivi na emisije toplogrednih plinov – evalvacija preko izračuna okoljskega odtisa •Rezultati večletnih raziskav v temeljnem projektu “Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave” •J4- 9532 (1.7.2007 - 30.6.2010) •Več živega sveta v tleh (kazalnik deževniki, ki pomenijo 10-12%). •Večja rodovitnost tal. •Več organske snovi v tleh – ponor CO2. •Kasneje izraženo pomanjkanje vode - suša? •Večja poroznost tal. •Večja infiltracija vode in zadrževanje – poplave?
Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju
4. Okoljski odtis •je orodje za merjenje in odločanje pri izračunavanju, kolikšna površina zemlje in voda je potrebnih za nastanek naravnih virov, ki jih človeška populacija porabi, •meri se v globalnih hektarjih (gha), •okoljski odtis je za 25% presegel biološko zmogljivost planeta. Sodelovanje s TU Graz (prof. dr. Michael Narodoslawsky) po 2005 Sustainable process index ® - SPI ® (Krotscheck and Narodoslawsky, 1996) Računalniško podprto orodje (SPIonExcel) http://spionexcel.tugraz.at/ Vsebuje osnove okoljskega odtisa in LCA.
Okoljski odtis pridelovalnih sistemov dveh zelenjadnic Dolenci 2009-2011 •Zelje •Rdeča pesa ŠTRAUS, Saša. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacija = Potential indicators for sustainability assessment of food production on the field level : ph. d. thesis. Maribor: [S. Štraus], 2012. XVIII, 184, [5] f., ilustr. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=52423. 3-4x manjši okoljski odtis ekološke pridelave (gha/ha)
Zelje Rdeča pesa PS Y (kg/ha) EEI (m2/kg) Y (kg/ha) EEI (m2/kg) KON 68.475a 10,3±6,1a 27.879a 26,3±12,9a INT 53.550b 12,9±5,4a 26.547a 27,0±17,4a EKO 42.150c 5,0±2,1b 17.955b 12,1±6,2c Kontrola 18.825d 6,7±3,5b 8.250c 19,3±11,8b Indeks okoljske učinkovitosti (EEI) PS za rdečo peso in zelje Povprečni pridelek (Y) in indeks okoljske učinkovitosti (EEI) glede na posamezen pridelovalni sistem Različne črke označujejo statistično značilne razlike med obravnavanji (P ≤ 0.01) (Duncanov test mnogoterih primerjav) ŠTRAUS, Saša. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacija = Potential indicators for sustainability assessment of food production on the field level : ph. d. thesis. Maribor: [S. Štraus], 2012. XVIII, 184, [5] f., ilustr. http://dkum.uni- mb.si/Dokument.php?id=52423.
BAVEC, Martina, NARODOSLAWSKY, Michael, BAVEC, Franc, TURINEK, Matjaž. Ecological impact of wheat and spelt production under industrial and alternative farming systems. Renewable agriculture and food systems, 2011, doi: 10.1017/S1742170511000354. [COBISS.SI-ID 3184428], [JCR]
Okoljski odtis pridelave pšenice 1 ha konvencionalne pridelave pšenice zasede 85 gha, ekološka pridelava pa 8,5 x manj!
Okoljski odtis ekoloških pridelkov je manjši! Pridelek Konvencionalna pridelava (gha/1 t) Ekološka pridelava v (gha/1 t) Večkratnik Vir Pšenica 20,0 4,1 5 x 1 Pira 27,0 4,2 6,4 x 1 Jabolka 5 2,5 2 x 2 Goveje meso 50 12 4 x 2 Koliko gha je potrebnih za pridelavo 1 t pridelka? (= okoljska učinkovitost kmetijske pridelave) Viri: 1 – BAVEC, Martina, NARODOSLAWSKY, Michael, BAVEC, Franc, TURINEK, Matjaž. Ecological impact of wheat and spelt production under industrial and alternative farming systems. Renewable agriculture and food systems, 2011 2 – Narodoslawsky, Michael (Graz University of Technology): Conventional and organic farming: A comparison of ecological pressures. 11. Alpe Adria Biosimpozij, Pivola, 15.-19.11.2011
Ekološko kmetijstvo Emisije TGP 785 kg CO2 eq./ha/leto 2. Input energije 5,6 GJ/ha 3. Vezava v humusu 415 kg CO2 eq/ha Konvencionalno kmetijstvo Emisije TGP 2.162 kg CO2 eq./ha/leto 2. Input energije 12,6 GJ/ha 3. Razkroj – mineralizacija iz organske snovi tal 150 kg CO2 eq/ha 2,25x Primerjava 30 ekoloških in 81 konvencionalnih kmetij v Nemčiji (Emission of Climate-Relevant Gases in Organic and Conventional Cropping Systems, Küstermann & Hülsbergen, 2008) TGP, energija, CO2 2,75x Razlika 565 kg CO2 eq/ha
Vložek energije in emisije toplogrednih plinov konvencionalno in ekološko pridelanih poljščin oz. živil (TU München) Porabljena energija (MJ/kg živila) Ekvivalent-CO2 (g/kg živila) Konvencialno pridelano Ekološko pridelano Konvencialno pridelano Ekološko pridelano Pšenica 2,4 1,5 310 190 Rž 2,6 1,8 330 230 Krompir 0,63 0,58 64 58 Sladkorna pesa 0,38 0,21 45 24 Ogrščica 6,0 2,5 810 350 Njivski fižol 2,1 1,1 210 120 Svinjsko meso 21 12 1500* 1200* Mleko 2,7 1,5 200* 140* *samo CO2 (brez CH4 in N2O)
5. Biološka raznovrstnost Je lahko določena na treh nivojih: •genetska raznovrstnost – vključuje raznolikost posameznikov znotraj posamezne vrste (npr. paprike različnih barv in oblik); •vrstna raznovrstnost – zajema vse na Zemlji živeče vrste živih bitij, ki jih je med 15-40 milijonov vrst (bakterij, glive, rastline in živali); •raznolikost ekosistemov – so različna življenjska okolja od mokrišč, puščav, njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, gozdov, rek, morij, oceanov do številnih drugih bioloških združb, ki so v povezavi druga z drugo in z neživim okoljem Kazimir Tarman (1998). Merilo biotske raznovrstnosti. "Biotska raznovrstnost Zemlje - kaj je in kolikšna je raznovrstnost živega sveta". Proteus. 2(61).
Stanje biodiverzitete Zaradi dejavnosti človeka •vrste izginjajo 100-1000x hitreje kot bi se to naravno dogajalo navajajo v FAO; •60% svetovnih ekosistemov je degradiranih ali netrajnostno uporabljenih; •75% ribjih jat je prekomerno izlovljenih; •75% of the genetske diverzitete kmetijskih rastlin je izgubljene od leta 1990; •13 millionov ha letno tropskih gozdov posekajo; •20% svetovnih koralnih grebenov je izginilo,… •V EU je pod zaščito samo 17 % habitatov in speciesov ter 11 % najpomembnejših ekosistemov •habitatna + ptičja direktiva = Natura 2000 •37% območja RS Our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020. European Parliament resolution of 20 April 2012 on our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020 (2011/2307(INI)). http://consilium.europa.eu/media/1379139/st18862.en11.pdf
Vpliv ekološkega kmetijstva na proučevane kazalnike Živalske vrste Pozitiven Negativen Različen oz. brez vpliva Ptice 7 2 Sesalci 2 Metulji 1 1 Pajki 7 3 Deževniki 7 2 4 Hrošči 13 5 3 Ostali členonožci 7 1 2 Rastline - biodiverziteta 13 2 Talni mikroorganizmi 9 8 Skupno 66 8 25 Hole, D.G., et al. 2005. Does organic farming benefit biodiversity?. Biological Conservation. 122 (1), str. 113-130.
Treatment Total ERW population (no./0.25m2) Total ERW body mass (g/0.25m2) Small ERW (no./0.25m2) Middle ERW (no./0.25m2) Large ERW (no./0.25m2) PS ** ns ** ns ns C ** * ** ** * PSxC ns ns ** ns ns PS Biodynamic Control Conventional Organic Integrated 24.00±3.63a 11.58±1.72b 11.25±1.24b 22.41±3.01a 13.00±2.35b 18.83±4.12 14.00±2.50 15.17±3.91 22.25±4.23 13.17±5.00 13.25±2.39a 4.92±1.20b 3.75±0.79b 12.30±2.87a 5.08±0.92b 6.00±1.07 3.17±0.85 3.67±0.70 4.58±0.95 4.83±0.93 5.00±1.13 3.50±0.58 3.83±0.96 5.50±1.23 3.08±1.08 C Cabbage Oil pumpkins Wheat 15.50±2.22b 21.95±2.65a 12.05±1.26b 7.20±1.27c 28.15±3.35a 14.70±2.31b 11.25±1.95a 8.90±1.60a 3.45±0.68b 3.35±0.53b 6.35±0.87a 3.65±0.50b 0.90±0.23c 6.70±0.76a 4.95±0.61b **, * significant at the 0.01 and 0.05 probability levels, respectively; ns – non significant a-c mean values (± SEM) followed by different letters within a column and particular factor are significantly different (Duncan, α=0.05) BAVEC, Martina, PRAŠNIČKI, Miha, GROBELNIK MLAKAR, Silva, TURINEK, Matjaž, ROBAČER, Martina, BAVEC, Franc. Influence of different production systems on body mass and number of earthworms. V: POSPIŠIL, Milan (ur.). 46th Croatian and 6th International Symposium on Agriculture, Opatija, Croatia, February 14-18, 2011. Proceedings. Zagreb: University of Zagreb, Faculty of Agriculture: = Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet, 2011, str. 61-65. [COBISS.SI-ID 3090732] Število in masa deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih (PS), Pivola, FKBV, jeseni 2009
Vpliv ekološkega kmetijstva na biodiverziteto – 3 pregledni znanstveni članki, meta analize Avtor Število primer- jav Število indikatorjev biodiverzitete Statistično značilno več raznovrstnosti - pozitiven učinek Ni značilnih razlik, nejasne razlike,… Statistično značilno manj raznovrstnosti - negativen učinek Rahmann 2011 343 10 327 56 13 Hole et al. 2005 76 9 66 25 8 Pfiffner 1996 44 7 49 5 1 Vsota 442 86 22 Delež (%) 80 16 4 Rahman, R. Biodiversity and organic farming: What do we know? Agriculture and forestry research. 2011:61 189-208. Hole, D.G., et al. 2005. Does organic farming benefit biodiversity?. Biological Conservation. 122:1 113-130. Pfiffner, L. Which farming methods enhance faunal diversity? Agrarforschung. 1996:3 527-530.
Analiza dveh najpomembnejših EU dokumentov o biodiverziteti European commission. The EU Biodiversity Strategy to 2020. 2011. http://ec.europa.eu/environment /nature/info/pubs/docs/brochures/2020%20Biod%20brochure%20final%20lowres.pdf Our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020. European Parliament resolution of 20 April 2012 on our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020 (2011/2307(INI)). http://consilium.europa.eu/media/1379139/st18862.en11.pdf EKOLOŠKO KMETIJSTVO JE OMENJENO SAMO 1X V TEHNIČNEM NAVEDKU IN NE VSEBISNKEM KOT METODA KMETIJSTVA, KI SPODBUJA BIODIVERZITETO! Vir: Bavec in Bavec (2014). Impact of organic farming on biodiversity. V: Biodiversity in Ecosystems - Linking Structure and Function, InTech
Cilji razvoja ekološkega kmetijstva v RS? Vse kmetije popis 2010 Eko 2013 Cilji ANEK do 2015 Cilj PRP do 2020 Avstrija 2010 Število kmetij 74.646 3.049 15.000 / Delež 100 % 4,1 % 15 % / 16,2 % Obseg površin (ha) 482.650 38.665 96.000 55.000 Delež 100% 8,4% 20% 12% 20% Vir: Bavec M. (2014) Ekološko kmetijstvo kot tržna priložnost za drugje zaposlene lastnike kmetij in za manjše kmetije. Posvet na Sejmu Agra 2014.
7. Neambicioznost ciljev v PRP do 2020 in premislek do 2030 • Za okoljske storitve konvencio nalnega/industrijskega kmetijstva je predvidenih 250 mio EUR? • Predvidena sredstva 55 mio EUR za plačilo okoljskih storitev ekološkega kmetijstva zadostujejo za največ 3-4 leta! 0 20 40 60 80 100 Yield (productivity) Yield (stability) Organo-leptic food quality Nutritional food quality Animal welfare Preventive livestock health Farm diversity Field diversity Species diversity Water ecolgy Recycling of nutrients Soil fertility Soil conservation techniques Global warming potential No trade-offs between ecosystem services Organic with livestock 0 20 40 60 80 100 Yield (productivity) Yield (stability) Organo-leptic food quality Nutritional food quality Animal welfare Preventive livestock health Farm diversity Field diversity Species diversity Water ecolgy Recycling of nutrients Soil fertility Soil conservation techniques Global warming potential No trade-offs between ecosystem services No-till cropping (con) Veliki napori bi bili potrebni, če bi hoteli konvencionalno kmetijstvo pretvoriti v resnično trajnostno ! Vir: FiBL – predstavitev na konferenci UNO, New York, 2008
“Output” ekološkega kmetijstva •Okusna in zdrava hrana najvišjega kakovostnega razreda •Varovanje okolja (tla, vode, zrak) •Ohranitev biotske raznovrstnosti •Kratke preskrbne verige •Zdrava in kakovostna delovna mesta Ekološko kmetijstvo je edini resnično trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem.
Zakaj je lahko ekološko kmetijstvo prava perspektiva za Slovenijo? Ima manjše izpuste toplogrednih plinov. Skrbi za biološko raznovrstnost. Zmanjšuje vsebnost nitratov in pesticidov v podtalnici. Na VVO 1 je ekološko kmetijstvo edina možna kmetijska praksa, ki lahko resnično varuje podtalnico. Najprimernejša oblika kmetijstva tudi za druga zavarovana in občutljiva območja. Visoka notranja kakovost ekoloških živil, ki niso obremenjena z ostanki pesticidov, težkih kovin, GSO,… Večja dodana vrednost Ekološko kmetijstvo prejema višja okoljska plačila. Potrošnja in promet z ekološkimi živili se povečujeta. Pomembne okoljske in družbene storitve ekološkega kmetijstva! eko- nomski socialni okoljski
Kam torej v prihodnje? Industrijsko ali ekološko? HVALA ZA POZORNOST! 26

More Related Content

Martina Bavec: Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju

  • 1. Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju red. prof. dr. Martina Bavec in red. prof. dr. Franc Bavec Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Posvet SAZU in Umanotere: SPOROČILA ZNANOSTI O PODNEBNIH SPREMEMBAH Ljubljana, 23.9.2014
  • 2. Vsebina 1. Uvod 2. Ekološko kmetijstvo in prehranska varnost v podsaharski Afriki? 3. Podnebne spremembe in ekološko kmetijstvo 4. Okoljski odtis 5. Biodiverziteta 6. Ekološko obdelane kmetijske površine kot ponor za CO2? 7. Neambicioznost ciljev v PRP do 2020 in premislek do 2030
  • 3. KONVENCIONALNO / INDUSTRIJSKO / INTENZIVNO KMETIJSTVO • Ni zagotovilo prehranske varnosti in stabilnosti v svetu • Vse več prehranskih škandalov (BSE, dioksin, pesticidi, klormekvat, nitrati, E. Coli … ) • Ima negativne okoljske posledice: – klima, – tla, – voda, – toplogredni plini, – biotska raznovrstnost, – živalim ni prijazno, – zdravje ljudi ogroženo,… 26
  • 4. Kmetijstvo in kmetije v Sloveniji •Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 smo imeli v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev, kar je skoraj 14 % manj kot leta 2010. V vzhodni Slov. je več kot 70 % kmetijskih gospodarstev (52.647), v zah. pa 29 % (21.999). •Vsa kmetijska gospodarstva skupaj so imela 482.650 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in redila 421.553 GVŽ. •Živino je v letu 2010 redilo skoraj 79 % KMG. Povprečno KMG ima v uporabi 6,4 ha KZU in redi 5,6 GVŽ.
  • 5. • Ustvarjanje stabilnega ekosistema s pomočjo čim večje raznolikosti rastlinskih vrst in živali •Visoka rodovitnost tal s povečevanjem vsebnosti živih organizmov v tleh in povečanjem vsebnosti humusa •Uporaba okolju prilagojenih in odpornih rastlinskih vrst, sort,… in pasem živali •Kolikor je le mogoče zaprt krogotok snovi in energije v okviru ekološkega obrata rastline živali človek tla PREPOVED kemično sintetičnih pesticidov (FFS), lahkotopnih mineralnih gnojil, GSO PREPOVED preventivnega zdravljenja živali, prepoved vezane reje, krmljenja z GS sestavinami Kaj je ekološko kmetijstvo? Uredba Sveta Evrope 834/2007
  • 6. Ekološke kmetije v Sloveniji so 2x večje od konvencionalnih! V letu 2013 je bilo v Sloveniji v ekološko kmetijstvo vključenih 3.049 kmetij oz. 4,1% od vseh z 38.665 ha kmetijskih obdelovalnih površin oz. 8,4% od vseh (MKO 2014). Lastniki ekoloških kmetij so v povprečju mlajši in z višjo stopnjo dosežene izobrazbe ter imajo registriranih več dopolnilnih dejavnosti kot konvencionalne. •Povprečna velikost ekološke kmetije je podobno kot v večini drugih evropskih državah z 12,7 ha skoraj 2x večja kot je povprečna velikost vseh kmetij v Sloveniji. •Na 2.476 ekoloških kmetijah, ki redijo živali, je skupno 25.355 GVŽ oz. 10,2 GVŽ/kmetijo z živinorejo (2x več).
  • 7. Okoljski vplivi - trajnost… •V kmetijstvu se je besedna zveza »sustainable agriculture« prvič pojavila v Švici že leta 1977 na kongresu mednarodne organizacije gibanj za ekološko kmetijstvo IFOAM za opredelitev ekološkega kmetijstva, kjer je Fischer (1978) pojasnil, da temelji trajnostno kmetijstvo na naravi prijaznih pridelovalnih postopkih, uporabi obnovljivih virov, harmoniji z naravo in vključuje tudi sociološke aspekte. •Že konec osemdesetih let pa začenjajo to besedno zvezo uporabljati širše v kmetijstvu – tudi za različne oblike intenzivnega kmetijstva, ekološko kmetijstvo pa je tako poimenovanje opustilo in od uveljavitve prve enotne zakonodaje za ekološko kmetijstvo (Uredba Sveta Evrope 2092/91) se v Evropi za to obliko kmetijstva uporabljajo izrazi ekološko oz. biološko in v anglosaksonskih državah »organic« (Bavec in sod., 2009). •“Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.” je ena od temeljnih definicij trajnostnega razvoja (Brundtland, 1987).
  • 8. Sonaravno – trajnostno v kmetijstvu? •Terminologija (IFOAM, USA Agric. departm. Bruselj, Slovenija…) Vir: Bavec, M. in sod. (2009). Sustainable agriculture based on integrated and organic guidelines: understanding terms : The case of Slovenian development and strategy. Outlook Agric., letn. 38, št. 1, str. 89-95. Uporaba GSO, kemično sintetičnih snovi, vse konvencionalno Sonaravno = integrirano (= kontrolirana uporaba kemično sintetičnih FFS in drugih kemikalij, prepoved uporabe GSO)
  • 9. Kmetijstvo je razpeto med številne smeri / zahteve Pridelava hrane Energija iz kmetijstva Materiali Varstvo voda in tal Biodiverziteta Kmetijstvo je ključni sektor za trajnostni razvoj! Narodoslawsky, M. et al. 2011. Conventional and organic farming: A comparison of ecological pressures, FKBV, Alpe-Adria Biosimpozij, Maribor.
  • 10. Biodinamična (Standardi Demeter International) in ekološka pridelava (Uredbe 834/2007, 889/2008 in 1235/2008 ter Pravilnik o eko… Ur. l. RS 8/2014) Integrirana pridelava (Pravilnik o integrirani pridelavi Ur.l. RS, št. 110/2010, Tehnološka navodila za IPP oz. IPZ) Konvencionalna pridelava – upoštevana vsa osnovna kmetijska pridelava (Zakon o kmetijstvu, varstvu rastlin, nitratna direktiva, GAP, CC,…) 40.000 ha 9% (3.050 kmetij, 35 biodinamičnih) 60.000 ha 14% (6.000 kmetij) 400.000 ha 77% Ocena trajnosti
  • 11. 2. Ekološko kmetijstvo in prehranska varnost v podsaharski Afriki? Modeliranje projekcije hrane do leta 2020 glede na osnovni scenarij z IFPRI IMPACT modelom Kratki zaključki: 1.Preusmeritev 50% kmetijstva Evrope in Sev. Amerike v ekološko možna brez signifikantnih vplivov na prehransko varnost Podsahraske Afrike 2.Preusmeritev 50% kmetijstva Podsahraske Afrike v ekološko kmetijstvo lahko zmanjša potrebo po uvozu hrane in izboljša dostop do hrane lokalnem prebivalstvu
  • 12. ”Michigan”-ska študija o globalni ekološki pridelavi hrane Primerjava sedanje pridelave hrane s scenarijem 100% preusmeritve v ekološko pridelavo - Relativni pridelki ekološko pridelanih rastlin – povprečje poljskih poskusov •v ”razvitem” svetu 96% od konvencionalnih •v ”nerazvitem” svetu 213% Badgley et al., 2006 Rezultat Kcal/prebivalca  Trenutna globalna preskrba 2785  Ocenjena globalna preskrba po preusmeritvi v eko kmetijstvo I. Vsi pridelki kot v razvitem svetu Kcal/preb.: 2634 II. Večji pridelki v nerazvitem svetu 4878 Vir: Badgley et al., 2006
  • 13. 3. Podnebne spremembe in ekološko kmetijstvo •Manjši negativni vplivi na emisije toplogrednih plinov – evalvacija preko izračuna okoljskega odtisa •Rezultati večletnih raziskav v temeljnem projektu “Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave” •J4- 9532 (1.7.2007 - 30.6.2010) •Več živega sveta v tleh (kazalnik deževniki, ki pomenijo 10-12%). •Večja rodovitnost tal. •Več organske snovi v tleh – ponor CO2. •Kasneje izraženo pomanjkanje vode - suša? •Večja poroznost tal. •Večja infiltracija vode in zadrževanje – poplave?
  • 15. 4. Okoljski odtis •je orodje za merjenje in odločanje pri izračunavanju, kolikšna površina zemlje in voda je potrebnih za nastanek naravnih virov, ki jih človeška populacija porabi, •meri se v globalnih hektarjih (gha), •okoljski odtis je za 25% presegel biološko zmogljivost planeta. Sodelovanje s TU Graz (prof. dr. Michael Narodoslawsky) po 2005 Sustainable process index ® - SPI ® (Krotscheck and Narodoslawsky, 1996) Računalniško podprto orodje (SPIonExcel) http://spionexcel.tugraz.at/ Vsebuje osnove okoljskega odtisa in LCA.
  • 16. Okoljski odtis pridelovalnih sistemov dveh zelenjadnic Dolenci 2009-2011 •Zelje •Rdeča pesa ŠTRAUS, Saša. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacija = Potential indicators for sustainability assessment of food production on the field level : ph. d. thesis. Maribor: [S. Štraus], 2012. XVIII, 184, [5] f., ilustr. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=52423. 3-4x manjši okoljski odtis ekološke pridelave (gha/ha)
  • 17. Zelje Rdeča pesa PS Y (kg/ha) EEI (m2/kg) Y (kg/ha) EEI (m2/kg) KON 68.475a 10,3±6,1a 27.879a 26,3±12,9a INT 53.550b 12,9±5,4a 26.547a 27,0±17,4a EKO 42.150c 5,0±2,1b 17.955b 12,1±6,2c Kontrola 18.825d 6,7±3,5b 8.250c 19,3±11,8b Indeks okoljske učinkovitosti (EEI) PS za rdečo peso in zelje Povprečni pridelek (Y) in indeks okoljske učinkovitosti (EEI) glede na posamezen pridelovalni sistem Različne črke označujejo statistično značilne razlike med obravnavanji (P ≤ 0.01) (Duncanov test mnogoterih primerjav) ŠTRAUS, Saša. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacija = Potential indicators for sustainability assessment of food production on the field level : ph. d. thesis. Maribor: [S. Štraus], 2012. XVIII, 184, [5] f., ilustr. http://dkum.uni- mb.si/Dokument.php?id=52423.
  • 18. BAVEC, Martina, NARODOSLAWSKY, Michael, BAVEC, Franc, TURINEK, Matjaž. Ecological impact of wheat and spelt production under industrial and alternative farming systems. Renewable agriculture and food systems, 2011, doi: 10.1017/S1742170511000354. [COBISS.SI-ID 3184428], [JCR]
  • 19. Okoljski odtis pridelave pšenice 1 ha konvencionalne pridelave pšenice zasede 85 gha, ekološka pridelava pa 8,5 x manj!
  • 20. Okoljski odtis ekoloških pridelkov je manjši! Pridelek Konvencionalna pridelava (gha/1 t) Ekološka pridelava v (gha/1 t) Večkratnik Vir Pšenica 20,0 4,1 5 x 1 Pira 27,0 4,2 6,4 x 1 Jabolka 5 2,5 2 x 2 Goveje meso 50 12 4 x 2 Koliko gha je potrebnih za pridelavo 1 t pridelka? (= okoljska učinkovitost kmetijske pridelave) Viri: 1 – BAVEC, Martina, NARODOSLAWSKY, Michael, BAVEC, Franc, TURINEK, Matjaž. Ecological impact of wheat and spelt production under industrial and alternative farming systems. Renewable agriculture and food systems, 2011 2 – Narodoslawsky, Michael (Graz University of Technology): Conventional and organic farming: A comparison of ecological pressures. 11. Alpe Adria Biosimpozij, Pivola, 15.-19.11.2011
  • 21. Ekološko kmetijstvo Emisije TGP 785 kg CO2 eq./ha/leto 2. Input energije 5,6 GJ/ha 3. Vezava v humusu 415 kg CO2 eq/ha Konvencionalno kmetijstvo Emisije TGP 2.162 kg CO2 eq./ha/leto 2. Input energije 12,6 GJ/ha 3. Razkroj – mineralizacija iz organske snovi tal 150 kg CO2 eq/ha 2,25x Primerjava 30 ekoloških in 81 konvencionalnih kmetij v Nemčiji (Emission of Climate-Relevant Gases in Organic and Conventional Cropping Systems, Küstermann & Hülsbergen, 2008) TGP, energija, CO2 2,75x Razlika 565 kg CO2 eq/ha
  • 22. Vložek energije in emisije toplogrednih plinov konvencionalno in ekološko pridelanih poljščin oz. živil (TU München) Porabljena energija (MJ/kg živila) Ekvivalent-CO2 (g/kg živila) Konvencialno pridelano Ekološko pridelano Konvencialno pridelano Ekološko pridelano Pšenica 2,4 1,5 310 190 Rž 2,6 1,8 330 230 Krompir 0,63 0,58 64 58 Sladkorna pesa 0,38 0,21 45 24 Ogrščica 6,0 2,5 810 350 Njivski fižol 2,1 1,1 210 120 Svinjsko meso 21 12 1500* 1200* Mleko 2,7 1,5 200* 140* *samo CO2 (brez CH4 in N2O)
  • 23. 5. Biološka raznovrstnost Je lahko določena na treh nivojih: •genetska raznovrstnost – vključuje raznolikost posameznikov znotraj posamezne vrste (npr. paprike različnih barv in oblik); •vrstna raznovrstnost – zajema vse na Zemlji živeče vrste živih bitij, ki jih je med 15-40 milijonov vrst (bakterij, glive, rastline in živali); •raznolikost ekosistemov – so različna življenjska okolja od mokrišč, puščav, njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, gozdov, rek, morij, oceanov do številnih drugih bioloških združb, ki so v povezavi druga z drugo in z neživim okoljem Kazimir Tarman (1998). Merilo biotske raznovrstnosti. "Biotska raznovrstnost Zemlje - kaj je in kolikšna je raznovrstnost živega sveta". Proteus. 2(61).
  • 24. Stanje biodiverzitete Zaradi dejavnosti človeka •vrste izginjajo 100-1000x hitreje kot bi se to naravno dogajalo navajajo v FAO; •60% svetovnih ekosistemov je degradiranih ali netrajnostno uporabljenih; •75% ribjih jat je prekomerno izlovljenih; •75% of the genetske diverzitete kmetijskih rastlin je izgubljene od leta 1990; •13 millionov ha letno tropskih gozdov posekajo; •20% svetovnih koralnih grebenov je izginilo,… •V EU je pod zaščito samo 17 % habitatov in speciesov ter 11 % najpomembnejših ekosistemov •habitatna + ptičja direktiva = Natura 2000 •37% območja RS Our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020. European Parliament resolution of 20 April 2012 on our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020 (2011/2307(INI)). http://consilium.europa.eu/media/1379139/st18862.en11.pdf
  • 25. Vpliv ekološkega kmetijstva na proučevane kazalnike Živalske vrste Pozitiven Negativen Različen oz. brez vpliva Ptice 7 2 Sesalci 2 Metulji 1 1 Pajki 7 3 Deževniki 7 2 4 Hrošči 13 5 3 Ostali členonožci 7 1 2 Rastline - biodiverziteta 13 2 Talni mikroorganizmi 9 8 Skupno 66 8 25 Hole, D.G., et al. 2005. Does organic farming benefit biodiversity?. Biological Conservation. 122 (1), str. 113-130.
  • 26. Treatment Total ERW population (no./0.25m2) Total ERW body mass (g/0.25m2) Small ERW (no./0.25m2) Middle ERW (no./0.25m2) Large ERW (no./0.25m2) PS ** ns ** ns ns C ** * ** ** * PSxC ns ns ** ns ns PS Biodynamic Control Conventional Organic Integrated 24.00±3.63a 11.58±1.72b 11.25±1.24b 22.41±3.01a 13.00±2.35b 18.83±4.12 14.00±2.50 15.17±3.91 22.25±4.23 13.17±5.00 13.25±2.39a 4.92±1.20b 3.75±0.79b 12.30±2.87a 5.08±0.92b 6.00±1.07 3.17±0.85 3.67±0.70 4.58±0.95 4.83±0.93 5.00±1.13 3.50±0.58 3.83±0.96 5.50±1.23 3.08±1.08 C Cabbage Oil pumpkins Wheat 15.50±2.22b 21.95±2.65a 12.05±1.26b 7.20±1.27c 28.15±3.35a 14.70±2.31b 11.25±1.95a 8.90±1.60a 3.45±0.68b 3.35±0.53b 6.35±0.87a 3.65±0.50b 0.90±0.23c 6.70±0.76a 4.95±0.61b **, * significant at the 0.01 and 0.05 probability levels, respectively; ns – non significant a-c mean values (± SEM) followed by different letters within a column and particular factor are significantly different (Duncan, α=0.05) BAVEC, Martina, PRAŠNIČKI, Miha, GROBELNIK MLAKAR, Silva, TURINEK, Matjaž, ROBAČER, Martina, BAVEC, Franc. Influence of different production systems on body mass and number of earthworms. V: POSPIŠIL, Milan (ur.). 46th Croatian and 6th International Symposium on Agriculture, Opatija, Croatia, February 14-18, 2011. Proceedings. Zagreb: University of Zagreb, Faculty of Agriculture: = Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet, 2011, str. 61-65. [COBISS.SI-ID 3090732] Število in masa deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih (PS), Pivola, FKBV, jeseni 2009
  • 27. Vpliv ekološkega kmetijstva na biodiverziteto – 3 pregledni znanstveni članki, meta analize Avtor Število primer- jav Število indikatorjev biodiverzitete Statistično značilno več raznovrstnosti - pozitiven učinek Ni značilnih razlik, nejasne razlike,… Statistično značilno manj raznovrstnosti - negativen učinek Rahmann 2011 343 10 327 56 13 Hole et al. 2005 76 9 66 25 8 Pfiffner 1996 44 7 49 5 1 Vsota 442 86 22 Delež (%) 80 16 4 Rahman, R. Biodiversity and organic farming: What do we know? Agriculture and forestry research. 2011:61 189-208. Hole, D.G., et al. 2005. Does organic farming benefit biodiversity?. Biological Conservation. 122:1 113-130. Pfiffner, L. Which farming methods enhance faunal diversity? Agrarforschung. 1996:3 527-530.
  • 28. Analiza dveh najpomembnejših EU dokumentov o biodiverziteti European commission. The EU Biodiversity Strategy to 2020. 2011. http://ec.europa.eu/environment /nature/info/pubs/docs/brochures/2020%20Biod%20brochure%20final%20lowres.pdf Our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020. European Parliament resolution of 20 April 2012 on our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020 (2011/2307(INI)). http://consilium.europa.eu/media/1379139/st18862.en11.pdf EKOLOŠKO KMETIJSTVO JE OMENJENO SAMO 1X V TEHNIČNEM NAVEDKU IN NE VSEBISNKEM KOT METODA KMETIJSTVA, KI SPODBUJA BIODIVERZITETO! Vir: Bavec in Bavec (2014). Impact of organic farming on biodiversity. V: Biodiversity in Ecosystems - Linking Structure and Function, InTech
  • 29. Cilji razvoja ekološkega kmetijstva v RS? Vse kmetije popis 2010 Eko 2013 Cilji ANEK do 2015 Cilj PRP do 2020 Avstrija 2010 Število kmetij 74.646 3.049 15.000 / Delež 100 % 4,1 % 15 % / 16,2 % Obseg površin (ha) 482.650 38.665 96.000 55.000 Delež 100% 8,4% 20% 12% 20% Vir: Bavec M. (2014) Ekološko kmetijstvo kot tržna priložnost za drugje zaposlene lastnike kmetij in za manjše kmetije. Posvet na Sejmu Agra 2014.
  • 30. 7. Neambicioznost ciljev v PRP do 2020 in premislek do 2030 • Za okoljske storitve konvencio nalnega/industrijskega kmetijstva je predvidenih 250 mio EUR? • Predvidena sredstva 55 mio EUR za plačilo okoljskih storitev ekološkega kmetijstva zadostujejo za največ 3-4 leta! 0 20 40 60 80 100 Yield (productivity) Yield (stability) Organo-leptic food quality Nutritional food quality Animal welfare Preventive livestock health Farm diversity Field diversity Species diversity Water ecolgy Recycling of nutrients Soil fertility Soil conservation techniques Global warming potential No trade-offs between ecosystem services Organic with livestock 0 20 40 60 80 100 Yield (productivity) Yield (stability) Organo-leptic food quality Nutritional food quality Animal welfare Preventive livestock health Farm diversity Field diversity Species diversity Water ecolgy Recycling of nutrients Soil fertility Soil conservation techniques Global warming potential No trade-offs between ecosystem services No-till cropping (con) Veliki napori bi bili potrebni, če bi hoteli konvencionalno kmetijstvo pretvoriti v resnično trajnostno ! Vir: FiBL – predstavitev na konferenci UNO, New York, 2008
  • 31. “Output” ekološkega kmetijstva •Okusna in zdrava hrana najvišjega kakovostnega razreda •Varovanje okolja (tla, vode, zrak) •Ohranitev biotske raznovrstnosti •Kratke preskrbne verige •Zdrava in kakovostna delovna mesta Ekološko kmetijstvo je edini resnično trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem.
  • 32. Zakaj je lahko ekološko kmetijstvo prava perspektiva za Slovenijo? Ima manjše izpuste toplogrednih plinov. Skrbi za biološko raznovrstnost. Zmanjšuje vsebnost nitratov in pesticidov v podtalnici. Na VVO 1 je ekološko kmetijstvo edina možna kmetijska praksa, ki lahko resnično varuje podtalnico. Najprimernejša oblika kmetijstva tudi za druga zavarovana in občutljiva območja. Visoka notranja kakovost ekoloških živil, ki niso obremenjena z ostanki pesticidov, težkih kovin, GSO,… Večja dodana vrednost Ekološko kmetijstvo prejema višja okoljska plačila. Potrošnja in promet z ekološkimi živili se povečujeta. Pomembne okoljske in družbene storitve ekološkega kmetijstva! eko- nomski socialni okoljski
  • 33. Kam torej v prihodnje? Industrijsko ali ekološko? HVALA ZA POZORNOST! 26