Viapan, Slovenian Satellite Electronic Toll Collection System
1. Predstavitev vloge o zainteresiranosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva Elektronski sistem za cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo na cestninskih cestah v Republiki Sloveniji
2. Izkazan javni interes 損Nov akcijski nart uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU束, sprejet na 131. seji Vlade Republike Slovenije, dne 19. julija 2007 I. faza projekta: najkasneje do 31.7.2009 se uvede elektronski cestninski sistem za cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo najmanj na omre転ju avtocest in hitrih cest ter za motorna vozila, katerih najveja dovoljena masa presega 3,5 t II. faza projekta: za vozila, katerih najveja dovoljena masa ne presega 3,5 t, je predviden zaetek uporabe te tehnologije do 30.9.2010, s tem, da se lahko ta vozila cestninijo tudi na drugaen nain, katerega pogoji uporabe morajo biti za uporabnika destimulativni.
3. Namen vloge o zainteresiranosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, podane 19.6.2008: spodbuditi zaetek postopka za dodelitev izkljune pravice koncesije za vzpostavitev in izvajanje satelitskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninskih cestah v Republiki Sloveniji najmanj za motorna vozila, katerih najveja dovoljena masa presega 3,5 t. Pravna podlaga: drugi odstavek 34. lena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, 邸t. 127/06)
4. Namen in cilji projekta zagotovitev pogojev za izvajanje temeljnih ciljev prometne politike, kot so ti opredeljeni v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (Ur.l.RS, 邸t. 58/2006), s katerim bo javni partner dosegel dva, po prioriteti najvi邸je postavljena cilja prometne politike Republike Slovenije: internalizacija zunanjih stro邸kov, ki jih povzroa promet; doseganje dru転benega optimuma v delu, ki se nana邸a na promet. Operativno to pomeni vzpostavitev gospodarnega in uinkovitega izvajanja sistema cestninjenja najmanj v skladu s priakovanji in zahtevami, doloenimi v vladnem lanskoletnem 損novem akcijskem nartu束, s predpisi, ki urejajo cestninjenje v Republiki Sloveniji ter naeli interoperabilnosti skladno z Direktivo 2004/52/ES.
5. sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije (po sistemu GNSS/CN Global Navigation Satellite System/Cellular Networks), ki zdru転uje sodobne re邸itve s podroja telekomunikacij in informacijskih tehnologij ter inteligentnih transportnih sistemov.
6. Viapan sistem podpira naslednje tehnologije: satelitsko doloanje polo転aja (GPS modul podpira prenos GPS in GALILEO signalov); prenos cestninskih podatkov med OBU napravo v vozilu in nadzornim/obraunskim centrom z uporabo celinega omre転ja GSM/GPRS, podprta pa je tudi mo転nost nadgradnje na UMTS (HSDPA); mikrovalovno tehnologijo kraj邸ega dosega DSRC (DSRC Dedicated Short Range Communication) na frekvenci 5,8 GHz za potrebe nadzora in zagotavljanja interoperabilnosti.
7. Izvajanje cestninjenja s pomojo v vozilu name邸ene naprave za cestninjenje (損OBU束, on-board-unit), z nalo転enim digitaliziranim zemljevidom celotnega cestnega omre転ja, s karakteristikami cestninskih cest, ceno cestnine za kilometer posamezne cestninske ceste in drugimi podatki, potrebnimi za obraun cestnine, kot so razvrstitev vozila v cestninski razred po njegovih tehninih in emisijskih karakteristikah, diferenciacija cestnine po asu prevoza in vrsti cestninske ceste itd.. Obraun cestnine se v celoti opravi v OBU napravi. Uporabnik oz. OBU naprava sama periodino po邸lje v obraunski center se邸tevek vsot porabljenih cestnin, brez kakr邸nihkoli podatkov o lokaciji vozila ali asu vo転nje.
8. Delitev obrauna med OBU enoto in obraunskim centom Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC
9. Izvedba obrauna porabljene cestnine v OBU napravi, na podlagi prevo転enih segmentov cestninske poti (vstopne/izstopne toke vozila na cestninsko omre転je, torej glede na prevo転eno razdaljo), ob tem se upo邸teva tudi vse preddefinirane podatke, ki so prednalo転eni na OBU napravi in ki slu転ijo natannemu izraunu cestnine, npr. kategorija cestninske ceste, cestninski razred vozila (kategorija vozila, 邸tevilo osi), asovno obdobje uporabe ceste (dnevna, nona tarifa), emisijski razred vozila idr.. v predplani邸kem nainu cestninjenja se vsota porabljenih cestnin periodino od邸teje od dobroimetja in se podatek o vsoti po邸lje v obraunski center; v pogodbenem razmerju s cestninskim operaterjem (poplani邸tvo), bo ta uporabniku izstavljal raun za vsoto porabljene cestnine v obraunskem obdobju; v pogodbenem razmerju z izdajateljem plailnih kartic (poplani邸tvo), bo izdajatelj kartic porabljene vsote cestnine zaraunal uporabniku prek zbirnega rauna vseh nakupov s plailno kartico.
10. Prenos podatkov Enkripcijski mehanizmi za prenos podatkov od enote v vozilu do nadzornega/obraunskega centra Standardna verzija enkripcije vkljuuje sledee mehanizme: VPN/APN APN/VPN povezava do GGSN (GPRS terminala) mobilnega operaterja; A5/3-GEA 3 enkripcijski algoritem apliciran v GSM/GPRS standardu; opcijsko lahko enkripcijski mehanizmi bazirajo na kriptografiji z eliptinimi krivuljami.
11. Varovanje osebnih podatkov 損 Dr転ave lanice zagotovijo, da se osebni podatki, potrebni za delovanje evropskega elektronskega cestninjenja, obdelujejo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu svobode in temeljnih pravic posameznikov, vkljuno z njihovo zasebnostjo束 (Direktiva 2004/52/ES) Viapan sistem elektronskega cestninjenja vkljuuje najmanj sledee mehanizme varovanja osebnih podatkov: celoten izraun in zbiranje porabljenih vsot je na OBU enoti v vozilu; vzpostavljeni so enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od OBU naprave v vozilu do komunikacijskega stre転nika oziroma nadzornega/operativnega centra.
12. Diferenciacija cestnin Tehnologija Viapan sistema omogoa, da se v zemljevidu omre転ja doloijo razlina cestninska omre転ja, ki se razlino cestninijo (avtoceste, mestna sredi邸a, posamezne lokacije npr. parkiri邸a ali objekti; investicijsko in izvedbeno zahtevnej邸i odseki, odseki po naravovarstveno obutljivih obmojih ipd.) Diferenciacija po podomre転jih tarifiranje po merilih, ki so 転e doloena z evropsko direktivo in domaimi predpisi, se nana邸a na doloene tehnine karakteristike vozil, po katerih se ta razvr邸ajo v cestninske razrede, na emisijske karakteristike pogonskih motorjev vozil ter na doloen as, v katerem se prevoz izvaja. Diferenciacija po uporabnikih - razmejitev med vozili do in nad 3,5 t najveje dovoljene mase (razvrstitev odvisna od 邸tevila osi na (vlenem) motornem vozilu in priklopniki ali polpriklopniku, ko gre za skupino vozil) Diferenciacija po emisijah vozil - oprta na opredelitev t.i. EURO razredov pogonskih motorjev tovornih vozil Diferenciacija po asu prevoza noni, dnevni ipd. Diferenciacija po drugih merilih npr. po vrsti vzmetenja pogonske osi, oprostitve plaila cestnine ipd.
13. Dodatne storitve 損tehnologije, uporabljene za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske komunikacije, odpirajo tudi vrata dodatnim novim storitvam za varnost in obve邸anje potnikov, kakor sta alarm, ki ga vozilo, udele転eno v nesrei, samodejno spro転i in javi svoj polo転aj, ter sprotno obve邸anje o prometnih razmerah, gostoti prometa in asu trajanja vo転nje束 (Direktiva 2004/52/ES obve邸anje o prometnih razmerah v realnem asu klic v sili posredovanje podatkov o morebitnih nevarnostih na cestni mre転i (npr. zastoji, prometne nesree, zaprti predori ipd.), spremljanje ali nadzor prevoza nevarnih snovi, zajemanje podatkov za strate邸ko nartovanje cestne mre転e, zajemanje podatkov za razvoj cenovne politike javnega partnerja na podroju zaraunavanja uporabnine za cestno mre転o idr.
14. Zagotavljanje interoperabilnosti Zagotovljena je tehnina interoperabilnost, kot je zastavljena v okviru projektov CESARE in MEDIA konfiguracija OBU enote v vozilu je tak邸na, da s tehnolo邸kega vidika omogoa cestninjenje ne glede na to, katero tehnologijo cestninjenja, kot so te opredeljene v Direktivi izbere dr転ava lanica (satelitsko cestninjenje in cestninjenje s tehnologijo mikrovalov - DSRC 5,8 GHz).
15. Razmerje do Direktive 52/2004/ES Viapan sistem za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporablja naslednje tehnologije in javne standarde: satelitsko doloanje polo転aja; mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS; mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz; sistem deluje brez dodatne infrastrukture, kot so cestninske postaje in podobno; sistem zagotavlja varovanje osebnih podatkov, saj je celoten izraun in zbiranje porabljenih vsot na OBU napravi v vozilu, prav tako pa so vzpostavljeni enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od enote v vozilu do komunikacijskega stre転nika oziroma nadzorno-operativnega centra; sistem upo邸teva naelo ena enota/naprava na vozilo in ena pogodba na uporabnika ter zagotovitev enake kvalitete storitve na celotnem evropskem omre転ju cestninskih cest.
16. Razmerje do vladnega novega akcijskega narta zapiranje cestninskega sistema za celotno omre転je avtocest in hitrih cest 邸iritev cestninskega omre転ja na ostalo dr転avno cestno omre転je Viapan sistem poleg centralnega doloanja in spreminjanja cestninskega omre転ja omogoa tudi njegovo diferenciacijo po kategorijah cest in/ali drugih merilih, ki so lahko podlaga za diferenciacijo cestnine na cestah in drugih prometnih povr邸inah
17. ... razmerje do vladnega novega akcijskega narta I. faza projekta: cestninjenje vozil nad 3,5 t z 31.7.2009 II. faza projekta: cestninjenje vozil do 3,5 t s 30.9.2010 Viapan sistem omogoa vzpostavitev in izvedbo cestninjenja vseh vozil ter diferenciacijo vozil glede na najvejo dovoljeno maso, 邸tevilo osi, emisijski (EURO) razred vozila, vrsto vzmetenja in druge karakteristike.
18. Sposobnost promotorja zasnovati cenovno uinkovit, fleksibilen, celovit in delujo sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku; zagotoviti dobavo vseh potrebnih sestavnih delov za celovito delovanje sistema; razviti vse komponente sistema, ki jih trenutno na trgu 邸e ni mogoe dobiti; izvesti sistemsko integracijo vseh komponent sistema v delujo sistem, ki bo javnemu partnerju na dolgi rok zagotavljal izvajanje cestninjenja na omre転ju in za vozila, ki jih bo doloil; zagotoviti komunikacijsko omre転je, preko katerega se prena邸ajo potrebni podatki za delovanje sistema; izvajati naloge v povezavi z distribucijo OBU;
19. ... sposobnost promotorja zagotavljati dolgorono stabilno delovanje sistema; zagotavljati vse programske in tehnolo邸ke nadgradnje sistema; postaviti in organizirati sistem stacionarnih in prenosnih enot za odkrivanje kr邸itev (enforcement); zagotavljati vse potrebne podatke in informacije, v skladu z veljavno zakonodajo javnega partnerja, na podlagi katerih bo javni partner lahko izvajal uinkovit pregon morebitnih kr邸iteljev; financirati uvedbo sistema v obsegu, ki ga bo v postopku sklenitve javno zasebnega partnerstva doloil javni partner; izvajati strokovno svetovanje javnemu partnerju v asu izvajanja pogodbe o javno zasebnem partnerstvu
22. Osnovne naloge OBU enote doloanje pozicije vozila in smeri vo転nje s pomojo GPS sprejemnika; obraun cestnine na enoti na podlagi pozicije vozila in prednalo転enih podatkov: zemljevidi, ceniki s cestninskimi segmenti in tarifami, upo邸tevanje diferenciacije po asu, karakteristikah vozila (邸tevilo osi, emisijski razred) idr.; obojesmerni prenos podatkov od enote do nadzornega/operativnega centra preko GPRS povezave; Telargo OBU enota v vozilu podpira tudi mikrovalovno tehnologijo za kraj邸i doseg, ki temelji na CEN DSRC 5,8 GHz; doloitev cestninskega razreda vozila s strani voznika gospodarskega vozila; nadzorovanje ustreznega delovanja OBU enote v vozilu; alarmiranje nadzornega/operativnega centra v primeru nevarnosti; podpora delovanja razlinim zunanjim napravam.
25. Tehnine specifikacije GPS modula 50 kanalni sprejemnik WAAS/EGNOS sprejema GPS in GALILEO signale 損time to first fix束 v manj kot 1 sec podpira asistenni GPS sprejemnik odlikuje izjemna natannost pozicioniranja: avtonomna 2,5 m SBAS 2,0 m podpira NMEA in UBX protokole napajanje: 2,7 -3,6 V industrijski temperaturni razpon delovanja: -40属C +85属C nizka poraba UART in USB izhod vgrajena antena
30. Monta転a OBU enote v vozilu hitra in enostavna namestitev v vozilo; OBU enota name邸ena v vozilo na nain, da je zagotovljena elektromagnetna kompatibilnost; namestitev enote v vozilo nima nikakr邸nega vpliva na delovanje vozila. Uporabnik (cestninski zavezanec) lahko izbira med dvema opcijama monta転e: namestitev enote opravi voznik; namestitev enote opravi poobla邸ena servisna delavnica.
35. Gostovanje (roaming) pri tujih EETS operaterjih Vir: European Standardisation, MISTER, Minimum Interoperability Specification for Tolling on European Roads, ISO 17575; Expert Group 5 on GNSS technologies for EFC
36. Infrastruktura za nadzor OBU enot Glavne komponente nadzornega sistema (enforcementa): avtomatska identifikacija vozil; avtomatska klasifikacija vozil (naeloma je klasifikacija povezana z identifikacijo vozila, saj 転e iz baze podatkov o posameznem vozilu dobimo tudi podatek, v kateri cestninski sistem sodi vozilo; vendar pa problem nastane, ko je k vozilu prikopljena 邸e prikolica); procesiranje podatkov; odkrivanje kr邸iteljev.
38. Fiksni (stacionarni) in mobilni nadzor ter ustrezna programska podpora delovanju sistema: postavitev stacionarne opreme na kljunih tokah cestnega omre転ja, ki komunicira z enoto v vozilu in na ta nain odkriva morebitne kr邸itelj; DSRC italec prebere DSRC v vozilih, ki jih imajo, ostala vozila preberejo kamere (italci registrskih 邸tevilk); izvajanje mobilnega nadzora in takoj邸nja zaznava kr邸iteljev. Infrastruktura za nadzor OBU enot
39. Stacionarna nadzorna enota uporablja naslednje tehnologije za detekcijo kr邸iteljev: DSRC senzor Avtomatsko klasifikacijo vozil (lasersko zaznavanje oblike vozila in s tem ustrezne klasifikacije ter 邸tetje osi vozila) Avtomatsko identifikacijo vozil (visoko resolucijska kamera; infrardei iluminator z optinim filtrom; italec registrskih tablic; DSRC italec; procesorska enota) Infrastruktura za nadzor OBU enot
42. Mobilna nadzorna enota: deluje na osnovi raunalnika ter italca registrskih enot, ki je povezan z operativnim stre転nikom in ima dostop do baze podatkov (podatki se izmenjujejo v realnem asu preko GPRS) Infrastruktura za nadzor OBU enot
43. Finanna konstrukcija projekta Viapan Javni partner (dr転ava) odda projekt vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema na razpisu zasebnemu partnerju. Zasebni partner v celoti nosi stro邸ke vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema. Dol転ina koncesijske dobe enaka dobi poplaila finannih obveznosti po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, 邸t. 50/2004) Za izvajanje storitve elektronskega satelitskega cestninjenja javni partner plauje zasebnemu partnerju nadomestilo. Za uporabo OBU naprave za cestninjenje uporabnik plaa enkratno kavcijo (var邸ino) v vi邸ine produkcijske cene naprave.
44. Ocenjena vrednost investicije - predpostavke I. faza projekta (vozila nad 3,5 t): 1.7.2009 II. faza projekta (vozila do 3,5 t): 1.7.2010 Sistem v funkciji do 31.12.2033, ko je glede na veljaven NPIA predvideno poplailo vseh obveznosti DARS iz naslova financiranja gradnje avtocest Upo邸tevano zgolj cestninjenje avtocest in hitrih cest, ne pa tudi drugih cest (邸e ni znana natanna dol転ina drugih cestninskih cest), eprav Viapan sistem to omogoa Obrestna mera: 8 % p.a. Stro邸ek OBU naprave: 119,50 貼ivljenjska doba OBU naprave: 10 let Za realizacijo I. faze projekta: zagotovitev in distribucija 200.000 OBU Za realizacijo II. faze: zagotovitev in distribucija 1.000.000 OBU Ocenjena letna rast OBU naprav: 2,5 % Meseni stro邸ki komunikacijske podpore GSM omre転ja sistema: 0,40 po izdani OBU napravi
45. ... ocenjena vrednost investicije - predpostavke Operativni stro邸ki zaposlenih za obratovanje sistema na mesec: 144.000 , realna rast na letni ravni 2 %. Stro邸ki obratovanja sistema na mesec: 150.000 , realna rast na letni ravni 2 %. Stro邸ek vzpostavitve serverjev (strojna oprema): 609.000 , 転ivljenjska doba 3 leta. Stro邸ek zagotovitve mobilne enote za nadzor uporabe sistema (損enforcement束): 75.000 za kos (vozilo in oprema). tevilo mobilnih enot za nadzor (損enforcement束): 30. Stro邸ek vzpostavitve stacionarne naprave za nadzor uporabe sistema (nadzorni portal): 195.000 za kos. tevilo nadzornih portalov: 50. 貼ivljenjska doba opreme za nadzor uporabe sistema: 7 let. Stro邸ki storitev sistemskega integratorja sistema: 14.000.000 . Stro邸ki vzdr転evanja in nadgradnje programske opreme sistema: 250.000 meseno, realna rast stro邸kov 1 % letno.
47. Ocene prilivov - predpostavke Javni partner meseno plauje zasebnemu partnerju: fiksno nadomestilo 250.000 . nadomestilo 1 po izdanem OBU. variabilni del nadomestila, ki zna邸a 12 % od vrednosti posredovanih transakcij v sistemu.
48. Predvideni prihodki v 転ivljenjski dobi projekta Razlika med ocenjenimi prihodki in stro邸ki projekta (brez stro邸kov financiranja) zna邸a 220.530.606 evrov, ali 20,6 % ocenjene investicijske in operativne vrednosti projekta Razlika med ocenjenimi prihodki in stro邸ki projekta, upo邸tevaje stro邸ke financiranja - prese転ek prihodkov nad stro邸ki zna邸a 90.734.600 evrov, ali 7,5 % vseh ocenjenih stro邸kov projekta.
50. Delitev tveganja javni partner Tveganje izklopa obstojeega sistema za doloanje pozicije (GPS), kar bi bilo potrebno opredeliti kot vi邸jo silo v smislu, da javni partner zasebnemu partnerju v celoti povrne vlo転ena sredstva v projekt, zasebni partner pa se odpove planiranemu dobiku. Spremembe finanne konstrukcije projekta, e bi bilo potrebno za sprejemanje satelitskega signala za doloanje pozicije plaevati uporabnino (npr. e bo Galileo plaljiv sistem), kar pomeni, da bi moral to potencialno finanno breme nase prevzeti javni partner. Tveganje izterjave potrebnih plail, kar pomeni, da se zasebni partner obvezuje, da bo javnemu partnerju zagotovil vse potrebne podatke, ki so podlaga za izvedbo cestninjenja torej zaraunavanja cestnine neposrednim uporabnikom. Samo izdajanje raunov in izterjava ostane v rokah javnega partnerja. Ta re邸itev je tudi v skladu s trenutnim razvojem modela CESARE. Odkrivanje kr邸itev naj bo tveganje javnega partnerja, saj slednji lahko nastopa v funkciji represivnega organa. Zasebni partner prevzema zgolj tveganje razvoja, izdelave in financiranja opreme za izvajanje odkrivanja kr邸itev. Izrekanje in izterjava kazni za nespo邸tovanje predpisov o plaevanju cestnine naj bo tveganje javnega partnerja in tudi njegov diskrecijski prihodek.
51. Delitev tveganja zasebni partner Tveganje tehnolo邸ke zasnove projekta in njegovega uinkovitega delovanja. Zagotavljanje ustreznih podatkov za izvedbo cestninjenja. Tveganje tehnolo邸kega razvoja in prilaganja novim re邸itvam. Tveganje finannega in転eniringa. Tveganje sistemske integracije sistema.
52. asovnica po vladnem novem akcijskem nartu Vir: spletna stran Vlade Republike Slovenije (http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/070724093437D/$file/131v1_46a.doc; http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/Microsoft_Word_-_nov_akcijski_nacrt_uvedbe_elektronskega_cestnin.pdf)
