ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo

Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe

•
•
U
Umanotera

Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, Ljubljana, 23. 9. 2014, SAZU, Umanotera Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe

1 of 26
Download to read offline
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska politika: ključni dejavnik nizko ogljične družbe Ministrstvo za infrastrukturo Mojca Vendramin Ljubljana, september 2014
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Cilji energetske politike • Zanesljiva oskrba z energijo in energetskimi storitvami • Konkurenčna družba, gospodarstvo in oskrba z energijo in energetskimi storitvami • Okoljska vzdržnost in blaženje podnebnih sprememb KONKURE-NČNOST OKOLJE ZANSELJIV OST
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska politika Temelji: • Energetski zakon, EZ-1 v veljavi 22.3.2014 • Energetski koncept, načrtovan v 2014 • AN OVE, AN URE, AN NEH, Dolgoročna strategija prenove stavbnega fonda • Drugi slovenski strateški dokumenti in EU politika (PEP 2020, PEO 2030 )
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Učinki energetske politike zmanjšanje emisij zasuk v trendu od dosedanje rasti k dolgoročnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in nadaljnje občutno zmanjševanje onesnaževal zraka večja energetska učinkovitost: nizka rast rabe končne energije (brez prometa ničelna rast do 2030) zmerna rast rabe električne energije (11%) in večja učinkovitost transformacij večje izkoriščanje OVE Do 2030 za 60% glede na sedanjo rabo. Hidroenergija in lesna biomasa imata danes 96%, drugi OVE bodo do leta 2030 dosegli 35 odstoten delež med OVE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Prioritetna področja energetske poltike • energetska učinkovitost • večja raba OVE • razvoj aktivnih omrežij za distribucijo električne energije Zaradi koristi, obveznosti in priložnosti za nov zagon gospodarstva
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Uvoz energentov - Slovenija
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki URE in OVE so pozitivni Z URE porabimo manj energije Z OVE proizvajamo energijo lokalno namesto, da jo uvozimo
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Koristi politike URE Z učinkovitejšo rabo energije se varčuje in hkrati pospešuje gospodarsko rast za enak produkt porabimo manj energije, za kar pa so potrebne investicije in delovna sila; kar povečuje BDP in zmanjša uvoz energije. Z učinkovitejšo rabo energije se: - ustvarijo delovna mesta, - zmanjša se problem energetske revščine, - manjši je uvoz energentov in s tem nižja energetska odvisnost, - posredno so pozitivni učinki tudi k doseganju ciljnega deleža rabe obnovljivih virov energije. Z manj (energije) se ustvari več.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska učinkovitost v stavbah Investicije v energetsko sanacijo stavb generirajo: • 2-krat več zaposlitev kot investicije izvoznih gospodarskih dejavnosti • 3-krat več zaposlitev kot zasebna potrošnja
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Investicije v energetsko sanacijo stavb 1 mio EUR 24 delovnih mest (neposrednih in posrednih) 1 EUR javnih sredstev 2 EUR javnofinančnih prihodkov
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Investicije v energetsko sanacijo stavb 100 mio EUR investicij 2450 delovnih mest 44 mio EUR javnofinančnih prihodkov
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO • v stavbah se porabi 35% energije in proizvede 28% emisij toplogrednih plinov • 90% stavbnega fonda zgrajenega po letu 2005 bo stalo še v letu 2050 • prihodki javnih sredstev 2x višji od vloženih • na 1 mio EUR investicij 24 delovnih mest • na 100 EUR investicij se stroški za zdravje znižajo za 42 EUR (EK) Energetska učinkovitost v stavbah
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 36 mio investicij v energetsko obnovo stavb v javnega sektorja – Kohezijski sklad 25 mio EUR investicij v URE preko programov dobaviteljev energije 120 mio EUR investicij gospodinjstev preko Eko sklada - 2.400 neposrednih zaposlitev - 2.000 posrednih zaposlitev zaradi visokega deleža domače dodane vrednosti v investiciji URE politika – podpora investicijam (2014)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijski sklad 2007-2013 in energetska sanacija stavb
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Spodbujanje iz Kohezijskega sklada 2007-2013
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Direktiva o energetski učinkovitosti • vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade • dolgoročna strategija obnove stavb za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijski sklad 2014-2020 in energetska sanacija stavb
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijska sredstva in energetska sanacija stavb Na leto Obnovljene površine, v m2 Investicije, v mio EUR Kohezijska sredstva, v mio EUR Prihranek pri strošku energije dodatno vsako leto, v mio EUR OP ROPI 2007-2013 209.000 36 32 1,6 OP 2014-2020 260.000 50 31 6
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Doseganje ciljnega deleža OVE 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Delež OVE [%] AN-OVE O in H AN-OVE EL AN-OVE Promet AN-OVE SKUPAJ SURS+Ocena O in H SURS EL SURS+Ocena Promet SURS+Ocena SKUPAJ
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki sheme spodbujanja OVE 100 mio EUR investicij na leto 529 zaposlitev (del. mest) dodatno 10 mio EUR za podpore na leto 20 mio EUR javnofinančnih prihodkov v obdobju 2009-2013 inštaliranih 243 MW OVE naprav 3479 zaposlitev 700 zaposlitev (del. mest/leto)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki sheme spodbujanja OVE Doseganju cilja OVE, ni cilj sam po sebi, pač pa ima pozitivne makroekonomske učinke in sinergije na gospodarstvo: energijo proizvajamo lokalno, namesto, da jo uvažamo, to generira nova delovna mesta in pa spodbuja razvoj t.i. zelenih tehnologij. Prav trajnostno naravnane panoge predstavljajo nove poslovne priložnosti in tržne niše; po ocenah v Sloveniji podjetja, ki izvažajo t.i. zelene izdelke generirajo že 1 % BDP. (Evropska komisija, Poročilo o konkurenčnosti, 2012, podatki o proizvodih klasifikacije Comext, izvozniki identificirani s pomočjo baze Slo-export)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO TGP [Gg CO2 ekv] Sektor Leto 2005 2012 2015 2020 2025 2030 2005-20 2005- 2030 1 Zgorevanje goriv 16.197 15.804 15.426 15.222 14.675 13.773 -6% -15% Proizvodnja elektrike in toplote 6.325 6.322 5.530 5.466 4.928 4.089 -14% -35% Industrija in gradbeništvo 2.486 1.636 2.000 2.080 2.318 2.515 -16% 1% Promet 4.428 5.743 5.887 5.997 6.025 5.981 35% 35% Drugi sektorji 2.585 1.730 1.662 1.326 1.085 920 -49% -64% Drugo 3 0 0 0 0 0 -100% -100% 2 Industrijski procesi 1.373 1.008 995 1.212 1.310 1.318 -12% -4% 3 Poraba premazov, topil, redčil 43 30 30 30 30 30 -30% -30% 4 Kmetijstvo 2.003 1.970 2.087 2.255 2.299 2.342 13% 17% 6 Ravnanje z odpadki 692 483 445 385 338 299 -44% -57% Emisije brez ponorov 20.309 19.296 18.982 19.104 18.652 17.762 -6% -13% Referenčni scenarij Emisije TGP se bodo do leta 2020 zmanjšale za 6% in do leta 2030 za 13% glede na leto 2005 . Od tega: v ne-ETS sektorju se bodo zmanjšale za -2 % do leta 2020 in za -6% do leta 2030. To pomeni preseganje cilja v letu 2020 za 6%, kar je predvsem posledica izpolnjevanja zahtevnega cilja glede deleža OVE. Zmanjševanje emisij TGP
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 0 5 10 15 20 25 1986 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 2024 2026 2028 2030 Emisije TGP [mio t CO2 ekv] Drugi sektorji (procesne emisije, odpadki, kmetijstvo) Promet Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo Transformacije (proizvodnja el. en. in daljinske toplote) Široka raba Rast [+5%] 1986-2008 -11% +202% -48% -4% -5% -3% +20% -36% -68% +8% Zmanjšanje [-15%] 2005-2030 Emisije toplogrednih plinov (TGP) po sektorjih 23 Vir: IJS CEU, 2011 Vse emisije TGP, tudi emisije zunaj energetike
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Intenzivni scenarij v primerjavi z referenčnim: enkrat več vetrne energije, 6x več sončne, trajnostni promet, 3,3 % sanacija stavb na leto 2030 2030 REF INT Promet Delež tovornega prometa po železnicah 7,5% 14,0% Delež biogoriv iz odpadkov 0,0% 40,0% Delež električnih in hibridnih vozil 17,0% 25,0% Delež javnega potniškega prometa 8,2% 11,2% Gospodinjstva Stopnja obnov stanovanjskih stavb (utežena) 2,00% 3,30% Povprečno energijsko število stavb (kWh/m2/a) 82,8 74,7 Industrija Električne obločne peči za proizvodnjo jekla: nadaljevanje izvajanja ukrepov za zmanjšanje intenzivnosti. - zmanjšanje specifične rabe el. energije do leta 2030 5,0% 10,0% Termični procesi pri proizvodnji papirja- zmanjšanje specifične rabe do leta 2030 5,0% 12,0% Frekvenčna regulacija elektromotorjev - tržni delež do leta 2030 60,0% 85,0% Energetsko učinkoviti elektromotorji, črpalke in ventilatorji -tržni delež do leta 2030 45,0% 75,0% Ukrepi URE na področju komprimiranega zraka -tržni delež do leta 2030 60,0% 85,0% Povečanje učinkovitosti industrijskih kotlov - povečanje izkoristka v povprečju (v odst. točkah) 4 7 Toplotne črpalke (odpadna toplota, geotermalna en.) v MWt 20 37 Novi kotli na lesno biomaso (tudi uplinjanje) v MWt 100 200 Oskrba z električno energijo - nove enote 2013-2030 (v Mwe) Obnovljivi viri energije 684 1.501 Hidroelektrarne (brez črpalnih elektrarn) 368 420 Vetrne elektrarne 233 413 Sončne elektrarne 83 669
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Cilji OVE v 2030 Referenčni scenarij: 26,5% (5 HE na Sr. Savi+ 2 HE na Muri) Intenzivni scenarij: 31,1 % (6 HE na Sr. Savi + 2 HE na Muri) SR. SAVA Prvo leto polnega obratovanja Energija [GWh] Prvo leto polnega obratovanja Energija [GWh] 2030 2030 HE Suhadol 2021 148 2020 148 HE Trbovlje 2023 117 2022 117 HE Renke 2025 118 2024 118 HE Ponoviče 2027 215 2026 215 HE Kresnice 2029 92 2028 92 HE Jevnica 2031 0 2030 91 Skupaj SR. SAVA 690 781 REF INT Kresnice, Jevnica v območju Natura 2000. Slo z največjim deležem ozemlja pod Naturo 2000
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO HVALA ZA POZORNOST! mzip.energija@gov.si mojca.vendramin@gov.si

More Related Content

Mojca Vendramin: Energetska politika: ključni dejavnik nizkoogljične družbe

  • 1. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska politika: ključni dejavnik nizko ogljične družbe Ministrstvo za infrastrukturo Mojca Vendramin Ljubljana, september 2014
  • 2. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Cilji energetske politike • Zanesljiva oskrba z energijo in energetskimi storitvami • Konkurenčna družba, gospodarstvo in oskrba z energijo in energetskimi storitvami • Okoljska vzdržnost in blaženje podnebnih sprememb KONKURE-NČNOST OKOLJE ZANSELJIV OST
  • 3. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska politika Temelji: • Energetski zakon, EZ-1 v veljavi 22.3.2014 • Energetski koncept, načrtovan v 2014 • AN OVE, AN URE, AN NEH, Dolgoročna strategija prenove stavbnega fonda • Drugi slovenski strateški dokumenti in EU politika (PEP 2020, PEO 2030 )
  • 4. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Učinki energetske politike zmanjšanje emisij zasuk v trendu od dosedanje rasti k dolgoročnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in nadaljnje občutno zmanjševanje onesnaževal zraka večja energetska učinkovitost: nizka rast rabe končne energije (brez prometa ničelna rast do 2030) zmerna rast rabe električne energije (11%) in večja učinkovitost transformacij večje izkoriščanje OVE Do 2030 za 60% glede na sedanjo rabo. Hidroenergija in lesna biomasa imata danes 96%, drugi OVE bodo do leta 2030 dosegli 35 odstoten delež med OVE
  • 5. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Prioritetna področja energetske poltike • energetska učinkovitost • večja raba OVE • razvoj aktivnih omrežij za distribucijo električne energije Zaradi koristi, obveznosti in priložnosti za nov zagon gospodarstva
  • 6. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Uvoz energentov - Slovenija
  • 7. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki URE in OVE so pozitivni Z URE porabimo manj energije Z OVE proizvajamo energijo lokalno namesto, da jo uvozimo
  • 8. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Koristi politike URE Z učinkovitejšo rabo energije se varčuje in hkrati pospešuje gospodarsko rast za enak produkt porabimo manj energije, za kar pa so potrebne investicije in delovna sila; kar povečuje BDP in zmanjša uvoz energije. Z učinkovitejšo rabo energije se: - ustvarijo delovna mesta, - zmanjša se problem energetske revščine, - manjši je uvoz energentov in s tem nižja energetska odvisnost, - posredno so pozitivni učinki tudi k doseganju ciljnega deleža rabe obnovljivih virov energije. Z manj (energije) se ustvari več.
  • 9. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Energetska učinkovitost v stavbah Investicije v energetsko sanacijo stavb generirajo: • 2-krat več zaposlitev kot investicije izvoznih gospodarskih dejavnosti • 3-krat več zaposlitev kot zasebna potrošnja
  • 10. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Investicije v energetsko sanacijo stavb 1 mio EUR 24 delovnih mest (neposrednih in posrednih) 1 EUR javnih sredstev 2 EUR javnofinančnih prihodkov
  • 11. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Investicije v energetsko sanacijo stavb 100 mio EUR investicij 2450 delovnih mest 44 mio EUR javnofinančnih prihodkov
  • 12. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO • v stavbah se porabi 35% energije in proizvede 28% emisij toplogrednih plinov • 90% stavbnega fonda zgrajenega po letu 2005 bo stalo še v letu 2050 • prihodki javnih sredstev 2x višji od vloženih • na 1 mio EUR investicij 24 delovnih mest • na 100 EUR investicij se stroški za zdravje znižajo za 42 EUR (EK) Energetska učinkovitost v stavbah
  • 13. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 36 mio investicij v energetsko obnovo stavb v javnega sektorja – Kohezijski sklad 25 mio EUR investicij v URE preko programov dobaviteljev energije 120 mio EUR investicij gospodinjstev preko Eko sklada - 2.400 neposrednih zaposlitev - 2.000 posrednih zaposlitev zaradi visokega deleža domače dodane vrednosti v investiciji URE politika – podpora investicijam (2014)
  • 14. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijski sklad 2007-2013 in energetska sanacija stavb
  • 15. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Spodbujanje iz Kohezijskega sklada 2007-2013
  • 16. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Direktiva o energetski učinkovitosti • vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade • dolgoročna strategija obnove stavb za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb
  • 17. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijski sklad 2014-2020 in energetska sanacija stavb
  • 18. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Kohezijska sredstva in energetska sanacija stavb Na leto Obnovljene površine, v m2 Investicije, v mio EUR Kohezijska sredstva, v mio EUR Prihranek pri strošku energije dodatno vsako leto, v mio EUR OP ROPI 2007-2013 209.000 36 32 1,6 OP 2014-2020 260.000 50 31 6
  • 19. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Doseganje ciljnega deleža OVE 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Delež OVE [%] AN-OVE O in H AN-OVE EL AN-OVE Promet AN-OVE SKUPAJ SURS+Ocena O in H SURS EL SURS+Ocena Promet SURS+Ocena SKUPAJ
  • 20. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki sheme spodbujanja OVE 100 mio EUR investicij na leto 529 zaposlitev (del. mest) dodatno 10 mio EUR za podpore na leto 20 mio EUR javnofinančnih prihodkov v obdobju 2009-2013 inštaliranih 243 MW OVE naprav 3479 zaposlitev 700 zaposlitev (del. mest/leto)
  • 21. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Makroekonomski učinki sheme spodbujanja OVE Doseganju cilja OVE, ni cilj sam po sebi, pač pa ima pozitivne makroekonomske učinke in sinergije na gospodarstvo: energijo proizvajamo lokalno, namesto, da jo uvažamo, to generira nova delovna mesta in pa spodbuja razvoj t.i. zelenih tehnologij. Prav trajnostno naravnane panoge predstavljajo nove poslovne priložnosti in tržne niše; po ocenah v Sloveniji podjetja, ki izvažajo t.i. zelene izdelke generirajo že 1 % BDP. (Evropska komisija, Poročilo o konkurenčnosti, 2012, podatki o proizvodih klasifikacije Comext, izvozniki identificirani s pomočjo baze Slo-export)
  • 22. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO TGP [Gg CO2 ekv] Sektor Leto 2005 2012 2015 2020 2025 2030 2005-20 2005- 2030 1 Zgorevanje goriv 16.197 15.804 15.426 15.222 14.675 13.773 -6% -15% Proizvodnja elektrike in toplote 6.325 6.322 5.530 5.466 4.928 4.089 -14% -35% Industrija in gradbeništvo 2.486 1.636 2.000 2.080 2.318 2.515 -16% 1% Promet 4.428 5.743 5.887 5.997 6.025 5.981 35% 35% Drugi sektorji 2.585 1.730 1.662 1.326 1.085 920 -49% -64% Drugo 3 0 0 0 0 0 -100% -100% 2 Industrijski procesi 1.373 1.008 995 1.212 1.310 1.318 -12% -4% 3 Poraba premazov, topil, redčil 43 30 30 30 30 30 -30% -30% 4 Kmetijstvo 2.003 1.970 2.087 2.255 2.299 2.342 13% 17% 6 Ravnanje z odpadki 692 483 445 385 338 299 -44% -57% Emisije brez ponorov 20.309 19.296 18.982 19.104 18.652 17.762 -6% -13% Referenčni scenarij Emisije TGP se bodo do leta 2020 zmanjšale za 6% in do leta 2030 za 13% glede na leto 2005 . Od tega: v ne-ETS sektorju se bodo zmanjšale za -2 % do leta 2020 in za -6% do leta 2030. To pomeni preseganje cilja v letu 2020 za 6%, kar je predvsem posledica izpolnjevanja zahtevnega cilja glede deleža OVE. Zmanjševanje emisij TGP
  • 23. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 0 5 10 15 20 25 1986 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 2024 2026 2028 2030 Emisije TGP [mio t CO2 ekv] Drugi sektorji (procesne emisije, odpadki, kmetijstvo) Promet Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo Transformacije (proizvodnja el. en. in daljinske toplote) Široka raba Rast [+5%] 1986-2008 -11% +202% -48% -4% -5% -3% +20% -36% -68% +8% Zmanjšanje [-15%] 2005-2030 Emisije toplogrednih plinov (TGP) po sektorjih 23 Vir: IJS CEU, 2011 Vse emisije TGP, tudi emisije zunaj energetike
  • 24. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Intenzivni scenarij v primerjavi z referenčnim: enkrat več vetrne energije, 6x več sončne, trajnostni promet, 3,3 % sanacija stavb na leto 2030 2030 REF INT Promet Delež tovornega prometa po železnicah 7,5% 14,0% Delež biogoriv iz odpadkov 0,0% 40,0% Delež električnih in hibridnih vozil 17,0% 25,0% Delež javnega potniškega prometa 8,2% 11,2% Gospodinjstva Stopnja obnov stanovanjskih stavb (utežena) 2,00% 3,30% Povprečno energijsko število stavb (kWh/m2/a) 82,8 74,7 Industrija Električne obločne peči za proizvodnjo jekla: nadaljevanje izvajanja ukrepov za zmanjšanje intenzivnosti. - zmanjšanje specifične rabe el. energije do leta 2030 5,0% 10,0% Termični procesi pri proizvodnji papirja- zmanjšanje specifične rabe do leta 2030 5,0% 12,0% Frekvenčna regulacija elektromotorjev - tržni delež do leta 2030 60,0% 85,0% Energetsko učinkoviti elektromotorji, črpalke in ventilatorji -tržni delež do leta 2030 45,0% 75,0% Ukrepi URE na področju komprimiranega zraka -tržni delež do leta 2030 60,0% 85,0% Povečanje učinkovitosti industrijskih kotlov - povečanje izkoristka v povprečju (v odst. točkah) 4 7 Toplotne črpalke (odpadna toplota, geotermalna en.) v MWt 20 37 Novi kotli na lesno biomaso (tudi uplinjanje) v MWt 100 200 Oskrba z električno energijo - nove enote 2013-2030 (v Mwe) Obnovljivi viri energije 684 1.501 Hidroelektrarne (brez črpalnih elektrarn) 368 420 Vetrne elektrarne 233 413 Sončne elektrarne 83 669
  • 25. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Cilji OVE v 2030 Referenčni scenarij: 26,5% (5 HE na Sr. Savi+ 2 HE na Muri) Intenzivni scenarij: 31,1 % (6 HE na Sr. Savi + 2 HE na Muri) SR. SAVA Prvo leto polnega obratovanja Energija [GWh] Prvo leto polnega obratovanja Energija [GWh] 2030 2030 HE Suhadol 2021 148 2020 148 HE Trbovlje 2023 117 2022 117 HE Renke 2025 118 2024 118 HE Ponoviče 2027 215 2026 215 HE Kresnice 2029 92 2028 92 HE Jevnica 2031 0 2030 91 Skupaj SR. SAVA 690 781 REF INT Kresnice, Jevnica v območju Natura 2000. Slo z največjim deležem ozemlja pod Naturo 2000
  • 26. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO HVALA ZA POZORNOST! mzip.energija@gov.si mojca.vendramin@gov.si