ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo
Odprtokodni  programi kot alternativa Aljoša Železnik Predmet :   Informatika Smer :   Ekonomist Mentor:   prof. Vladislav Škornik, univ. dipl. ekon.
Program in  izvorna  koda Danes si dela brez računalnika ne moremo predstavljati Računalniška oprema  (angl. “hardware”) je neuporabna brez programske opreme (angl. “software”) Programska oprema  je skupek računalniških programov. Da lahko program deluje je potrebno napisati skupino navodil v  programskem jeziku . Programski jezik je računalniku berljiv umetni jezik Izvorna koda  je torej skupina navodil napisana v programskem jeziku, ki daje računalniku navodila za izvajanje. Izvorna koda se lahko zapiše v eni ali več datotek in je lahko spisana v različnih programskih jezikih.
Izvorna koda in  intelektualna lastnina Za stabilno in pravilno delovanje programa je potrebno ustvariti dobro in zanesljivo izvorno kodo za kar je potrebno znanje (angl. »know how«) Znanje je dragocena in redka ekonomska dobrina. Razvoj in ustvarjanje nove programske opreme ustvari intelektualno lastnino. Programsko opremo je težko fizično zaščititi, zato jo zaščitimo z  avtorskimi pravicami in licencami . Danes obstajata dve veliki skupini, ki svoje programe ščitita z različnima pristopoma.
Dostop  do izvorne kode lastniško programiranje  (angl » proprietary programming «) Izvorno kodo varujejo in skrivajo Konkurenca nima vpogleda Ščiti se s komercialnimi licencami Licenca strogo omejuje pravice in uporabo prosto programiranje  (angl. » free programing «) ali  odprto kodno programiranje  (angl » open source programing «)
Prosto in  odprtokodno  programiranje Razlika med prostim in odprtokodnim programiranjem je na videz majhna, a pomembna! Prosto programiranje je  etično in družbeno gibanje , ki lastniško programiranje jemlje kot družbeni problem in poudarja pomembnost svobode. Odprtokodno programiranje pa je  razvojna metodologija , ki ne vsebuje ideoloških vrednot in deluje na svojem ekonomskem principu. Oba pristopa ščitita javni dostop do izvorne kode in varujeta javni interes z  odprtokodnimi licencami .
Licenčni  modeli  odprte kode GNU Public License – GPL Omogočen mora biti dostop do izvorne kode   (i.k.) Dovoljuje spreminjanje izvorne kode, vsaka sprememba i.k. mora biti objavljena, če se odločimo za javno objavo, drugače ni potrebno objaviti i.k. Ni nobene garancije, vključi se lahko poljubno GNU Lesser General Public License – LGPL Knjižnice izdane pod LGPL so lahko vgrajene v lastniške programe vendar mora biti njihova i.k. javno dosegljiva pod pogoji LGPL ali GPL Barkeley Software Distribution license – BSD Dovoljuje skoraj vse, tudi to, da modificirano izvorno kodo uporabimo kot zasebno   je odprta koda, saj ne zahteva, da se modificirana koda distribuira naprej pod BSD   Mozilla Public License – MPL Podobna GPL, le da dovoljuje vgradnjo kodo v zasebne programe, ki pa distribuirati modificiran del naprej kot MPL
Prednosti   odprtokodnih  programov So večinoma brezplačni Stroški vzdrževanja so minimalni Nimajo večjih omejitev pri uporabi (tudi komercialni) So splošno in prosto dostopni Razvoj program. opreme je javen, decentraliziran, z veliko sodelavci Razvojni cilji sledijo željam uporabnikov, ti pa želijo kvalitetno in zanesljivo programsko opremo    ni podrejeno komercialni uspešnosti in doseganju dobička
Oprema je visoko prilagodljiva, tako odprtim standardom kot medsebojni prilagodljivosti, omogoča medsebojno povezovanje in lasten razvoj Ima močno podporo obstoječih uporabnikov in enostaven dostop skupnosti do razvijalcev V zrelejši fazi ima manj hroščev, varnost je večja in odkrivanje napak in odpravljanje sta hitrejša, redna in hitra. Zaradi odprtih standardov in vpogleda v kodo imajo uporabniki možnost vpogleda kateri podatki se prenašajo in s tem se zmanjšuje vdor v zasebnost Uporabniki zaradi odprtosti licenc zelo težko kršijo pogoje uporabe Progami imajo veliko razširitev in dodatkov, večja je tudi podpora lokalnim razširitvam, prilagoditvam in prevodom
Primerjava   stroškov  nakupa 1284,00 € (3182,9 €) 4466,90 € SKUPAJ 0,00 € 10 x GIMP 974,90 € 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 Urejevalnik slik 0,00 € 10 x Firefox 0,00 € 10 x Internet Explorer Spletni brskalnik 0,00 € 10 x OppenOffice 2208,00 € 10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO Pisarniški paket 1284,00 € Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO 1284,00 € 10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO Operacijski sistem Odprtokodna programi Komercialni programi
0,00 € (4466,90 €) 4466,90 € SKUPAJ 0,00 € 10 x GIMP 974,90 € 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 Urejevalnik slik 0,00 € 10 x Firefox 0,00 € 10 x Internet Explorer Spletni brskalnik 0,00 € 10 x OppenOffice 2208,00 € 10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO Pisarniški paket 1284,00 € 10 x Ubuntu 9.4 1284,00 € 10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO Operacijski sistem Odprtokodna programi Komercialni programi
Hvala za pozornost! »Bojim se, da se uporabniki premalo zavedamo  pomena svobode  pri uporabi informacijskih tehnologij. Ena  najhujših odvisnosti  je odvisnost od določenega programskega izdelka. Ali od strategije proizvajalca in njegove vizije prihodnosti. Torej biti ujeti potrošnik brez lastne volje.«  (Andrej Kositer)

More Related Content

Aljoša železnik seminarska naloga - odprta koda kot alternativa - predstavitev

  • 1. Odprtokodni programi kot alternativa Aljoša Železnik Predmet : Informatika Smer : Ekonomist Mentor: prof. Vladislav Škornik, univ. dipl. ekon.
  • 2. Program in izvorna koda Danes si dela brez računalnika ne moremo predstavljati Računalniška oprema (angl. “hardware”) je neuporabna brez programske opreme (angl. “software”) Programska oprema je skupek računalniških programov. Da lahko program deluje je potrebno napisati skupino navodil v programskem jeziku . Programski jezik je računalniku berljiv umetni jezik Izvorna koda je torej skupina navodil napisana v programskem jeziku, ki daje računalniku navodila za izvajanje. Izvorna koda se lahko zapiše v eni ali več datotek in je lahko spisana v različnih programskih jezikih.
  • 3. Izvorna koda in intelektualna lastnina Za stabilno in pravilno delovanje programa je potrebno ustvariti dobro in zanesljivo izvorno kodo za kar je potrebno znanje (angl. »know how«) Znanje je dragocena in redka ekonomska dobrina. Razvoj in ustvarjanje nove programske opreme ustvari intelektualno lastnino. Programsko opremo je težko fizično zaščititi, zato jo zaščitimo z avtorskimi pravicami in licencami . Danes obstajata dve veliki skupini, ki svoje programe ščitita z različnima pristopoma.
  • 4. Dostop do izvorne kode lastniško programiranje (angl » proprietary programming «) Izvorno kodo varujejo in skrivajo Konkurenca nima vpogleda Ščiti se s komercialnimi licencami Licenca strogo omejuje pravice in uporabo prosto programiranje (angl. » free programing «) ali odprto kodno programiranje (angl » open source programing «)
  • 5. Prosto in odprtokodno programiranje Razlika med prostim in odprtokodnim programiranjem je na videz majhna, a pomembna! Prosto programiranje je etično in družbeno gibanje , ki lastniško programiranje jemlje kot družbeni problem in poudarja pomembnost svobode. Odprtokodno programiranje pa je razvojna metodologija , ki ne vsebuje ideoloških vrednot in deluje na svojem ekonomskem principu. Oba pristopa ščitita javni dostop do izvorne kode in varujeta javni interes z odprtokodnimi licencami .
  • 6. Licenčni modeli odprte kode GNU Public License – GPL Omogočen mora biti dostop do izvorne kode (i.k.) Dovoljuje spreminjanje izvorne kode, vsaka sprememba i.k. mora biti objavljena, če se odločimo za javno objavo, drugače ni potrebno objaviti i.k. Ni nobene garancije, vključi se lahko poljubno GNU Lesser General Public License – LGPL Knjižnice izdane pod LGPL so lahko vgrajene v lastniške programe vendar mora biti njihova i.k. javno dosegljiva pod pogoji LGPL ali GPL Barkeley Software Distribution license – BSD Dovoljuje skoraj vse, tudi to, da modificirano izvorno kodo uporabimo kot zasebno  je odprta koda, saj ne zahteva, da se modificirana koda distribuira naprej pod BSD Mozilla Public License – MPL Podobna GPL, le da dovoljuje vgradnjo kodo v zasebne programe, ki pa distribuirati modificiran del naprej kot MPL
  • 7. Prednosti odprtokodnih programov So večinoma brezplačni Stroški vzdrževanja so minimalni Nimajo večjih omejitev pri uporabi (tudi komercialni) So splošno in prosto dostopni Razvoj program. opreme je javen, decentraliziran, z veliko sodelavci Razvojni cilji sledijo željam uporabnikov, ti pa želijo kvalitetno in zanesljivo programsko opremo  ni podrejeno komercialni uspešnosti in doseganju dobička
  • 8. Oprema je visoko prilagodljiva, tako odprtim standardom kot medsebojni prilagodljivosti, omogoča medsebojno povezovanje in lasten razvoj Ima močno podporo obstoječih uporabnikov in enostaven dostop skupnosti do razvijalcev V zrelejši fazi ima manj hroščev, varnost je večja in odkrivanje napak in odpravljanje sta hitrejša, redna in hitra. Zaradi odprtih standardov in vpogleda v kodo imajo uporabniki možnost vpogleda kateri podatki se prenašajo in s tem se zmanjšuje vdor v zasebnost Uporabniki zaradi odprtosti licenc zelo težko kršijo pogoje uporabe Progami imajo veliko razširitev in dodatkov, večja je tudi podpora lokalnim razširitvam, prilagoditvam in prevodom
  • 9. Primerjava stroškov nakupa 1284,00 € (3182,9 €) 4466,90 € SKUPAJ 0,00 € 10 x GIMP 974,90 € 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 Urejevalnik slik 0,00 € 10 x Firefox 0,00 € 10 x Internet Explorer Spletni brskalnik 0,00 € 10 x OppenOffice 2208,00 € 10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO Pisarniški paket 1284,00 € Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO 1284,00 € 10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO Operacijski sistem Odprtokodna programi Komercialni programi
  • 10. 0,00 € (4466,90 €) 4466,90 € SKUPAJ 0,00 € 10 x GIMP 974,90 € 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 Urejevalnik slik 0,00 € 10 x Firefox 0,00 € 10 x Internet Explorer Spletni brskalnik 0,00 € 10 x OppenOffice 2208,00 € 10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO Pisarniški paket 1284,00 € 10 x Ubuntu 9.4 1284,00 € 10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO Operacijski sistem Odprtokodna programi Komercialni programi
  • 11. Hvala za pozornost! »Bojim se, da se uporabniki premalo zavedamo pomena svobode pri uporabi informacijskih tehnologij. Ena najhujših odvisnosti je odvisnost od določenega programskega izdelka. Ali od strategije proizvajalca in njegove vizije prihodnosti. Torej biti ujeti potrošnik brez lastne volje.« (Andrej Kositer)