3. Blatno jezero (madžarsko Balaton) je jezero v zahodnem delu
Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Poleg
Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno
jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte
oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.
Cerkev na polotoku Tihany
4. Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je
bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče
kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala
Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). Po njej se je
kneževina imenovala tudi Blatenska kneževina, jezero pa je dobilo ime Blatno
jezero. Madžari (območje so zasedli leta 901) so pri poimenovanju jezera obdržali
slovanski koren.
6. ܻ徱šٲ se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu.
Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu se nahaja
nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim
(Óbuda).
Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov.
Severno od mestnega središča sta Margit - sziget (Margaretin otok, poimenovan
po hčeri Béle IV.), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai - sziget
(Starobudimski otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes
rečno tovorno pristanišče.
8. Mesto Budim s svojimi znamentostmi in mogočnimi
stavbami preprosto impresionira vsakega obiskovalca.
Grajski hrib (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne
znamenitosti je bil leta 1987 vpisan na UNESCOV seznam
svetovne dediščine.
Budimski grad je najprej sezidal Sigismund Luksemburški,
povečal ga je Matija Korvin, Marija Terezija mu je dala
baročno podobo, po požaru leta 1848 so ga ponovno
zgradili v letih 1894 - 1906. Danes je v njem Narodna
galerija z deli madžarskih slikarjev in kiparjev.
Na hribu so med drugim Narodna galerija, Matijeva cerkev
(Mátyás templom) in Ribiška trdnjava (Halászbástya). V
tem delu velja omeniti še Citadelo, ki stoji na Gellértovem
hribu (Gellérthegy), na njej pa je spomenik neodvisnosti.
11. Matijevo cerkev (Mátyás templom) je leta 1255 postavil kralj Béla
IV, nato pa je bila večkrat prezidana. Turki so jo leta 1541 spremenili
v mošejo, poimenovali po Sulejmanu Veličastnemu in v njej izvedli
slavje ob zavzetju Budima. Po izgonu Turkov je cerkev pripadla
jezuitom, v njej pa so bili kronani številni vladarji, med drugim ob
ustanovitvi Avstro-ogrske monarhije tudi cesar Franc Jožef. Kljub
temu, da je bila v poznem 19. stoletju cerkev popolnoma prezidana
v neogotskem slogu, v njej še vedno vlada eksotično, vzhodnjaško
vzdušje.
Matija Korvin je dal postaviti jugozahodni stolp. V cerkvi, ki
je služila nemško govorečim prebivalcem, so kronali
madžarske kralje. Turki so jo leta 1536 požgali in na
njenem mestu postavili mošejo, do leta 1869 pa so jo
rekonstruirali v prvotni gotski obliki. V triladijski cerkvi,
katere notranjost je s freskami poslikal Bertalan Székely je
pokopan kralj Béla III.
14. Ribiška trdnjava (Halászbástya) je v neoromantičnem slogu nastala
leta 1901, po načrtih Frigyesa Schuleka. Trdnjava je dobila ime po
cehu ribičev, ki so v srednjem veku branili tukaj stoječe mestno
obzidje, ter po ribji tržnici v bližini.
18. Gerhardov hrib (madžarsko Gellért-hegy) je 235 m visok
hrib nad Donavo, ena izmed znamenitosti Budimpešte.
Dviga se nad grajskim okrožjem med Elizabetinim mostom
in Mostom svobode.
Hrib se imenuje po škofu Gerhardu, ki ga je iz Italije
poklical kralj Štefan, da bi pomagal pokristjanjevati
Madžare.
Mogočni kip svetnika, ki ga obkroža polkrožna kolonada,
gleda na Elizabetin most z mesta, kjer naj bi ga skupina
prepričanih poganov zaprla v sod in usmrtila med uporom
nekaj let po kraljevi smrti. Pod kipom teče umeten slap.
25. Citadela (citadella) stoji na Gellértovem hribu (Gellérthegy), kjer
so Habsburžani leta 1851. Trdnjavo so na mestu nekdanje
zvezdarne zgradili z namenom lažjega dušenja nemirov po porazu
Madžarov v boju za neodvisnost v letih 1848-1849.
Leta 1947 so tam postavili spomenik svobode, delo Zsigmonda
Kisfaludy Strobla, v spomin na sovjetske vojake, ki so osvobodili
mesto. Po političnih spremebah v 90. letih so odstranili napise v
ruščini in kipe vojakov ter spomenik preimenovali v spomenik
neodvisnosti.
31. PEŠTA
Parlament (Országház), zgrajen med letoma 1885 in 1905 v
novogotskem slogu po načrtih Imreja Steindla je ena najbolj
znanih budimpeštanskih znamenitosti. Zgradba je dolga 268
metrov in ima mogočno kupolo. Ob zgraditvi je bil največji
parlament na svetu.
35. Cerkev sv. Štefana (Szent István templom) v neorenesančnem
slogu so pričeli graditi leta 1851 po načrtih Józsefa Hilda.
Dokončali so jo leta 1905. Gre za največjo cerkev v mestu.
39. Državna opera (Állami Operaház) je nastala v letih med 1875 in
1884 po načrtih Miklósa Ybla. Freske v notranjosti so delo najboljših
madžarskih slikarjev tistega obdobja. V prostoru za gledalce je
stropna slika Olimpa Károlyja Lotza
43. Trg junakov (Hősök tere), postavljen leta 1896 ob tisočletnici
prihoda Madžarov v Panonsko nižino, na kar spominja spomenik,
dokončan leta 1929.
Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku.
Sredi trga je 36m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu
in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju.
V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev,
sedmograških knezov in borcev za svobodo.
46. Mestni park (Városliget) za Trgom junakov, kjer stoji kopija
sedmograškega gradu Vajdahunyad (danes Hunedoara v
Romuniji).
V njem je kmetijski muzej. V parku so še znamenito kopališče
Széchenyi Fürdő, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park.
