Marta Skubic, GI ZRMK: Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
1. Demonstration of energy efficiency
and
utilisation of renewable energy
sources through public buildings
Trajnostno vrednotenje stavb v teoriji in praksi
Marta Skubic, u.d.i.g.
This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF.
2. Kaj je trajnostna stavba/ gradnja?
Trije stebri presoje trajnostne graditve:
- okoljski,
- ekonomski in
- dru釘beni vidik.
OKOLJE
DRU貼BA
EKONOMSKI
VPLIV
3. Od zelenih. k trajnostnim
javnim naroilom
Za zdaj merila za ZeJN na podroju
gradbeni邸tvo in stavbe temeljijo le na
okoljskih vplivih,
ekonomski in dru釘beni vidiki gradnje 邸e niso vkljueni.
4. PROJEKT CEC5
V Sloveniji - partnerji: Poso邸ki razvojni center, Gradbeni in邸titut ZRMK in Ministrstvo
za okolje in kmetijstvo
V projektu CEC5sodeluje 13 partnerjev iz 8 evropskih dr釘av (Slovenija, Avstrija,
e邸ka, Nemija, Mad釘arska, Italija, Poljska, Slova邸ka).
SPLETNA STRAN PROJEKTA:
WWW.PROJECTCEC5.EU
http://www.gi-zrmk.eu
5. PROJEKT CEC5
Projekt je namenjen razvoju sistema certificiranja za javne stavbe, ki upo邸teva
okoljsko vrednotenje z upo邸tevanjem URE in OVE.
Nartovanje in izvedba:
skoraj ni energijska prenova javne stavbe v Tolminu z uporabo obnovljivih
virov energije.
Energetski pregled, PHPP analiza, okoljskih vplivov ECOSOFT in CESBA.
Izvedba zelenega javnega naroila na podlagi trajnostnih meril.
Promocija in diseminacija rezultatov v javnem sektorju kot tudi za druge
dele転nike.
6. V projektu razvito orodje CESBA
Zajeta so naslednja podroja: okoljska, dru釘bena in ekonomska.
Kriteriji razdeljeni po naslednjih kategorijah:
Kvaliteta lokacije in transporta,
Raba energije,
Vpliv na zdravje in udobje,
Gradbeni materiali in konstrukcije.
Proces nartovanja in kakovost,
Ve informacij: http://wiki.CESBA.eu
7. Merila se delijo na merila za novogradnje
in merila za obstojee stavbe
CEBA-Tool Version 1.1
16. Juni 2012
Merila za javne stavbe (novogradnja)
Nr.
Naslov
A
Obvezni
kriterij (M)
Standardna kakovost in oprema
max. Tok
max. 80
30
30
25
1
2
3
Prikljuitev na javno prometno omre釘je
Okoljska kvaliteta mesta
Kolesarnice
B
B
B
1
2
3
B
4
B
B
5
6
Odloanje in testiranje variant
Opredelitev energetskih in okoljskih ciljev
Poenostavljen raun ekonominosti
Produktno upravljanje uporaba gradbenih izdelkov z malo 邸kodljvimi
snovmi in nizkimi emisijami
Nartovanje, optimairanje in preverjanje energijske uinkovitosti stavb
Informiranje uporabnikov
C
C
C
C
C
C
C
C
1
2
3
4
5
6
7
Potreba po ogrevanju PHPP
Potreba po hlajenju PHPP
Poraba primarne energije PHPP
Emisije CO2- po PHPP
Fotovoltaini sistemi, CO2-ekvivalent
Poraba energije
Poraba vode/ uporaba de転evnice
1
2
3
Toplotno ugodnje poleti
kakovostno prezraevanje- higiensko in skrb za raven hrupa
Dnevna svetloba, kolinik dnevne svetlobe
max. 200
125
40
40
Materiali in konstrukcije
max. 200
1
OI3TGH-lc Ekolo邸ka obutljivost toplotnega ovoja
A
A
A
POSTOPEK IN KAKOVOSTNO NARTOVANJE
B
60
25
M
M
M
M
Zdravlje in udobje
E
E
60
Energija in oskrba
D
D
D
D
M
M
Skupaj
max. 200
25
20
40
max. 450
100
100
125
75
50
10
20
200
max. 1000
8. Kriteriji
Kriteriji se razdelijo na dve kategoriji meril in sicer na
novogradnje,
obstojee stavbe.
Vrednotenje stavb se izvaja v sistemu z najve 1.000 tokami
Te toke so razdeljene na 5 ocenjevalnih kategorij in sicer max.邸t.tok:
25 tok za obstojee stavbe (80 tok za novogradnje) kakovost lokacije in
transporta,
240 tok za obstojee stavbe (200 tok za novogradnje) nartovanje procesa
in kakovosti,
500 tok za obstojee stavbe (450 tok za novogradnje) za energijo in
komunalno infrastrukturo,
225 tok za obstojee stavbe (200 tok za novogradnje) za vpliv na zdravje in
udobje,
200 tok za gradbene materiale in gradbene konstrukcije.
9. Kriteriji
V vsaki bonitetni kategoriji obstajajo razlina merila, ki se razlikujejo med obveznimi
in priporoenimi merili.
Vrednotenje stavbe se lahko izvaja v:
asu nartovanja,
asu po zakljuku gradnje.
Source:www.homedesignservices.com.au
10. Merila za novogradnje
Standardna kakovost in oprema
A) Prikljuitev na javno prometno omre転je (max. 30 Tok)
Oceniti 邸tevilo in oddaljenost od avtobusne in 釘elezni邸ke postaje ter frekventnost
tega prometa v asu prometnih konjic (vezano na delovni as).
Osnovna podlaga je pregled javnih transportnih sredstev v radiju 300m in 500m od
obravnavane stavbe.
Vsak postanek z avtobusom ali vlakom se oceni kot svojo lastno postajo.
Avtobusi so obiajno vrednotijo le, e deluje ob delavnikih med 7:00 in 19:00 uro in vsaj vsako uro in niso oddaljeni ve kot 300 metrov stran od stavbe.
鄭elezni邸ke postaje oz. vlaki se ocenjujejo le, e delujejo ob delavnikih med 7:00 do 19:00 vsaj vsako uro in niso oddaljeni ve kot 500 metrov stran od stavbe.
Postajali邸e od vsake linije se 邸teje za svojo postajo. e na enem postajali邸u vozi ve linij, se upo邸tevajo vse linije.
e le釘i v okviru zgoraj predpisanih radijev dva ali ve postankov iste linije,
11. Merila za novogradnje
Standardna kakovost in oprema
B) Okoljska kvaliteta lokacije (max. 30 Tok)
Spodbuditi izbiro lokacij, ki imajo nizko ekolo邸ko vrednost.
Predhodna analiza flore na vplivnem obmoju;
Za vsako vrsto ugotovljene flore se mora definirati obmoje naseljenosti in
relativno raz邸iritev (m2);
Vsakemu podroju je potrebno dodeliti oznako na podlagi katere se
ovrednoti zemlji邸e.
12. Merila za novogradnje
Standardna kakovost in oprema
C) Kolesarnice (max. 25 Tok)
Namen je spodbujati uporabo koles za premostitev kratkih in srednje dolgih poti.
Predhodna analiza flore na vplivnem obmoju;
Upo邸teva se: velikost parkirnih prostorov, razdalje med prostori, 邸t.
parkirnih prostorov, pokritost kolesarnic itd.
13. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
A) Opredelitev energetskih in okoljskih ciljev (max. 25 Tok)
Energetsko in okoljsko kakovost stavbe je mo釘no vrednotiti kadar je naronik 釘e v
fazi nartovanja imel cilje pred sabo (upo邸tevanje tudi dodatnih meril)
Kontrola vseh meril z zahtevanimi merili.
Uvedba minimalnih zahtev po posameznih merilih (lahko so tudi dodatna
merila izven kataloga CESBA).
15. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
C) Vse転ivljenjsko vrednotenje stro邸kov (max. 40 Tok)
Cilj je ekonomsko optimiranje stavbe z upo邸tevanjem vse釘ivljenjskega vrednotenja
stavbe.
Najcenej邸a gradnja 邸e ni najcenej邸a investicija v celotni 釘ivljenjski dobi
stavbe (upo邸tevanje obratovalnih, vzdr釘evalnih stro邸kov,)
Poenostavljeni izrauni stro邸kov v 釘ivljenjskem krogu v skladu z NORM
M 7140 / VDI 2067 / ISO 15686-5.
Predpostavke za izraun:
16. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
D) Uporaba gradbenih izdelkov z malo 邸kodljvimi snovmi in nizkimi emisijami
(max. 60 Tok)
Cilj:
Obse釘no izogibanje okolju in zdravju nevarnih gradbenih materialov in
snovi.
Izbolj邸anje varnosti in zdravja pri delu z upravljanjem z gradbenimi izdelki
zaradi manj邸e vsebnosti nevarnih kemikalij.
Izbolj邸anje kakovosti zraka v zaprtih prostorih v fazi uporabe.
Zmanj邸anje prihodnjih izdatkov za razgradnjo in odlaganje.
17. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
D) Uporaba gradbenih izdelkov z malo 邸kodljvimi snovmi in nizkimi emisijami
(max. 60 Tok)
Kakovost zraka v prostorih je poleg navad uporabnika odvisna predvsem od
uporabljenih gradbenih materialov in kemikalij, ki jih vsebujejo. HOS, formaldehidi
se odvajajo v zrak in tako 邸kodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Priporoljivo izogibanje
snovi, kot so te釘ke kovine (svinec, kadmij, 釘ivo srebro), HOS, mutagene snovi
(ftalati)
Z upo邸tevanjem tehninih zahtev "邸kodljive vsebine" v gradbenih proizvodih se
zmanj邸a vpliv v zaprtih prostorih za 50 do 95%.
18. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
Ali je kakovost zraka v bivalnih prostorih res pomembna?
Stavba je na邸 tretja ko釘a. Pribli釘no 90% na邸ega 釘ivljenja pre釘ivimo v
stavbah. Tako vplivajo na kakovost na邸ega 釘ivljenja s svojo kvaliteto in z
zrakom v njih.
19. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
Pomembnost celotnega procesa upravljanja
Razpisi z okoljskimi merili
seznam vseh uporabljenih gradbenih
proizvodov na gradbi邸u
konno poroilo o zagotavljanju
kakovosti
20. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
Namen tega merila je, da se preprei poveano koncentracijo 邸kodljivih
snovi v stavbah, zlasti v zraku.
Merila
Ali obstaja dokumentacija, ki se sklicuje na ekolo邸ko optimizacijo v
okviru nartovanja, nartovanja uporabe in natannega nartovanja
So bile vse storitve "ekolo邸ko" izpisane? (Merila za 邸kodljive snovi,
mejne vrednosti za vsebnost 邸kodljivih snovi, opredelitev dokazov)
npr. (baubook OEA)
100 % vse storitve ekolo邸ko izpisane
90 % storitve ekolo邸ko izpisanih
70 % storitev ekolo邸ko izpisanih
So bili vsi proizvodi deklarirani? (Dokumentacija)
100 % vsi so bili deklarirani
90 % vseh je bilo deklariranih
70 % vseh je bilo deklariranih?
Ali obstaja ekolo邸ka kontrola na gradbi邸u?
So bili opravljeni redni pregledi pri uporabi materialov in ali so bili
dokumentirani?
V celotnem gradbenem procesu
Delno skozi gradbeni proces
Toke
(skupaj
max 60)
10
20
15
10
30
20
10
20
10
21. Merila za novogradnje
Kakovostno nartovanje
E) Nartovanje, optimairanje in preverjanje energijske uinkovitosti stavb (max. 60 Tok)
Raunska raba energije je primerljiva z dejansko rabo energije v stavbah, kadar so
uporabljena potrjena raunska orodja in so upo邸tevani naslednji kriteriji:
robni pogoji in zahteve uporabnikov morajo biti dobro definirane, ker so podlaga
za izraun.
Energetsko optimiranje je potrebno skozi vse faze nartovanja.
Izraun rabe energije mora temeljiti na zagotavljanju nevtralne kakovosti
(certificiranje). Zahteva se PHPP programsko orodje.
23. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
A) LETNA POTREBNA TOPLOTA ZA OGREVANJE STAVBE
tevilo dodeljenih tok je odvisno od letne potrebne toplote za ogrevanje
stavbe (izraun s PHPP).
100 tok e je QNH (PHPP) 15 kWh/m2 a
24. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
B) LETNI POTREBNI HLAD ZA HLAJENJE STAVBE
(max.100 tok)
Najmanj 10 tok se podeli, kadar zna邸a kazalnik letnega potrebnega hladu
najve 15kWh/m2EBF a.
Najve 100 tok se podeli, kadar zna邸a kazalnik letnega potrebnega hladu
5 kWh/m2EBF a.
25. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
C) LETNA PRIMARNA ENERGIJA (max.125 tok)
Najveje 邸tevilo tok 125 se podeli, e je dose釘ena vrednost kazalnika letne
primarne energije max. 120kWh/m2EBF a (PHPP).
26. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
D) EMISIJE CO2(max.125 tok)
Izraun emisij CO2 se naredi s PHPP.
Upo邸tevati je potrebno vse pritoke, vkljuno s hlajenjem in razsvetljavo ter
delovno opremo.
Minimalno 邸tevilo 10 Tok se podeli, e so dose釘ene emisije najve 60
kg/m2EBF a.
Najvi邸ja ocena 75 Tok se podeli, e so emisije manj邸e od 26 kg/m2EBF a.
27. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
F) Fotonapetostni sistemi, CO2-ekvivalent (max.50 tok)
Predpogoj za ocenjevanje je interpretacija zasnove sistema z uporabo
primernega matematinega programa. Postopek tokovanja je odvisen od
letnega donosa elektrarne.
28. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
G) Primerjava dejanske rabe energije z raunskimi vrednostmi(max.10 tok)
Namen je podrobna primerjava dejanske porabe z raunskimi vrednostmi.
Slu釘i kot podlaga za kakr邸ne koli potrebne prilagoditve tehninih sistemov.
Pogoj za tokovanje je loena evidenca porabe energije za naslednje
aplikacije :
hlajenje,
priprava tople vode,
pomo釘ni energiji za ogrevanje, generacijo priprave tople vode, solarno ogrevenje,
elektriki za prezraevanje, e je potrebno vla釘enje in razvla釘evanje,
razsvetljavi, raunalnikih in drugi elektrini opremi,
prihodkih fotovoltainih sistemov.
29. Merila za novogradnje
Energija in oskrba
H) Poraba vode/ de転evnice (max.20 tok)
Cilj je zmanj邸ati porabo pitne vode in poveati zaseg vode ob padavinah.
Treba oceniti ukrepe, ki vodijo k zmanj邸anju porabe pitne vode in zagotoviti
lovljenje vode v asu padavin.
30. Merila za novogradnje
Zdravje in udobje
A) Toplotno ugodje poleti
(max.150 tok)
Pogoj za tokovanje je izvajanje pasivnih ukrepov za zmanj邸anje potrebnega hladu.
V stavbah s povr邸ino oken manj kot 35% dele釘a fasade in brez izrednih notranjih
obremenitev (normalna uporaba v pisarnah, uilnicah, gimnazijah, itd), je mogoe
dokazati ustreznost za poletje s stacionarnimi ali kvazi-stacionarnimi metodami.
V stavbah z veliko povr邸ino oken, ki presega 35% dele釘 stavbe / sobe s posebnimi
notranjimi obremenitvami (sejne sobe, razstavni prostori, raunalni邸ke sobe, itd) je
potrebno izvesti dinamine simulacije.
32. Merila za novogradnje
Zdravje in udobje
B) Kakovostno prezraevanje (max.40 tok)
Kvalitetno prezraevanje prispeva k izbolj邸anju zraka v prostorih in na splo邸no prispeva k izbolj邸anju
kakovosti bivanja v prostorih. Med delovanjem naprave se lahko oceni emisije hrupa.
33. Merila za novogradnje
Zdravje in udobje
C) Dnevna svetloba, kolinik dnevne svetlobe (max.40 tok)
Ob pravilni uporabi dnevne svetlobe se lahko zmanj邸a poraba energije za umetno
razsvetljavo, s imer se zmanj邸a raba energije celotni stavbi.
Cilj je dosei za delovni prostor povpreni kolinik dnevne svetlobe vsaj 5%. Povpreni
kolinik dnevne svetlobe na delovnem mestu pod 2% je treba oceniti kot neugoden.
34. Merila za novogradnje
Materiali in konstrukcije
A) Ekolo邸ka obutljivost toplotnega ovoja (max.200 tok)
Pomembnost okoljskega optimiranja, ki pomeni minimizacijo materialnih tokov in emisij
v procesih gradnje in izdelovanju gradbenih proizvodov.
Optimiranje dopu邸a poenastavitev kot npr.z koindex 3 toplotnega ovoja stavbe (OI3
TGH-BGF).
koindex 3 se rauna samo za tri pomembne okoljske kategorije rabe neobnovljive
primarne energije, potenciale globalnega segrevanja (GWP) in potenciala zakisovanja
(AP).
35. Merila za novogradnje
Materiali in konstrukcije
A) Ekolo邸ka obutljivost toplotnega ovoja (max.200 tok)
Programsko orodje npr. ECOSOFT
44. Pilotni primer:Tolmin
Analiza ECOSOFT
Upo邸tevanje konstantnega R: U=0,146 W/m2K
GWP.Global warming potential of the building (Co2)
AP:Acidification potential of the building (So4)
PEINon renewable primary energy consumption of the building (MJ)