2. Fotoaparat F坦toapar叩t (okraj邸ava za fotogr叩fski apar叩t) ali fotogr叩fska k叩mera (okraj邸ano k叩mera, iz angle邸kega izraza camera ), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje. Danes so v rabi razline vrste fotoaparatov, delimo jih lahko po formatu svetlobnega tipala in/ali filmskega traku; vse te skupaj pa 邸e glede na shranjevalni medij. Analogni fotoaparati svetlobo iz objektiva sprejemajo na filmski trak, medtem ko digitalni za to uporabljajo tipala iz svetlobno obutljivih elektronskih elementov, podatke pa zapisujejo na razline pomnilni邸ke medije. Po konanem fotografiranju je treba pri analognih fotoaparatih razviti (negativni) film in 邸ele s tega narediti fotografije na papir. Neposredno s filma je mogoe vsak posnetek preslikati v digitalno obliko.
3. Delitev fotoaparatov Mobilni fotoaparati Nokia N90 Mobilni telefon. Digitalne kamere tega razreda uvr邸amo med naprave z ni転jo loljivostjo. Na splo邸no lahko izdelajo slike z loljivostjo do 2MP, pri velikosti 1600x1200 pik, vendar 邸tevilni izdelovalci ponujajo tudi kamere z 邸e vi邸jo loljivostjo. Slike so primerne za po邸iljanje razglednic, prikazovanje na zaslonu in uporabo po spletu. Odtisi so zaradi slabe kakovosti kamer slab邸i, prav tako niso razvidne podrobnosti. Objektiv s poveavo imajo le redki telefoni. Tovrstne kamere so namenjene splo邸ni in nezahtevni uporabi, pri kateri je bolj pomembno zabele転iti neki dogodek, kot pa posneti kakovostno fotografijo.
4. Kompaktni fotoaparati Kompaktni fotoaparati so najmanj邸i, najla転ji, najcenej邸i in tudi dale najenostavnej邸i za uporabo, zato so najbolj raz邸irjeni. Fotoaparati tipa損nameri in spro転i束, ki so bili do nedavnega na trgu prevladujoi, nimajo prikazovalnika LCD, pri fotografiranju z njimi vidimo prizor skozi od objektiva loeno iskalo, ker je velika slabost teh kamer. Skozi loeno iskalo nikoli ne vidimo tono tistega, kar bo potem na sliki. Napaka, imenovana paralaksa, nastane zaradi razmika med iskalom in objektivom. Z ni転anjem cen in napredkom tehnologije danes fotoaparate tipa損nameri in spro転i束izrivajo naprednej邸i aparati iz srednjega cenovnega razred, z zaslonom LCD ki slu転i kot iskalo in pregledovalnik slik. Vsi kompaktni fotoaparati imajo fiksen objektiv, ki ga ni mogoe sneti z aparata in zamenjati z drugim. To je za zahtevne fotografe velika ovira, amaterjem pa prihrani odstranjevanje nadle転nega prahu na svetlobnem tipalu. Nikon Coolpix 8700, profesionalni digitalni kompaktni fotoaparat Profesionalni kompaktni fotoaparat se od preprostej邸ih razlikuje v bolj邸i kakovosti in dodatnih funkcijah. Zahtevnim fotografom nudi skoraj enake mo転nosti kot zrcalno-refleksni fotoaparat. Tovrstne kamere imajo monej邸e ohi邸je, ki ustreza pogosti uporabi v razlinih razmerah na terenu. Zmogljivost svetlobnega tipala je po navadi 5 ali ve mega pikslov, kar zagotavlja bolj邸o sliko na zaslonu in v tiskanih publikacija. Med funkcijami je popolna kontrola zaslonke, velik razpon obutljivosti ISO in nastavitev beline. Za dobre posnetke je potrebno vsaj osnovno poznavanje fotografskih tehnik, ker fotoaparati veinoma ne vkljuujejo algoritmov za bolj邸o osvetlitev ipd. Omogoajo uporabo razlinih vrst baterij, pomnilni邸kih medijev in dodatkov (monej邸e bliskavice, filtrov, izmenljivih objektivov) ali pa od enostavnej邸ih odstopajo zaradi posebnosti (npr. vrtljiv zaslon in vrtljiv objektiv, tipalo 25 MPx). Ena izmed prednosti je tudi elektronsko iskalo, ki prepreuje paralakso. Nikon Coolpix 8700, profesionalni digitalni kompaktni fotoaparat
5. Zrcalno refleksni fotoaparati Zrcalno refleksni fotoaparati Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat Canon EOS 300D V zgornjem kakovostnem razredu je danes najve zrcalno refleksnih fotoaparatov s samodejnim ostrenjem slike. Njihova poglavitna znailnost je neposredno upravljanje z objektivom. Zrcalce v aparatu odbija svetlobo iz objektiva navzgor v prizmo, ki pravilno obrnjeno sliko po邸lje v iskalo, da lahko vnaprej vidimo, kaj bo na posnetku, tik pred zajemom slike pa se zasuka navzgor in svetlobi odpre pot do tipala ali filma. Obstajajo seveda fotoaparati, ki nekatere stvari naredijo bolje od zrcalno refleksnega, denimo posnetki brez geometrinega popaenja pri fotografiranju arhitekture, za kar so veliko primernej邸e profesionalne mehovke, toda med vsemi dana邸njimi je ravno zrcalno refleksni fotoaparat najbolj vsesplo邸no uporaben, saj ga lahko s 邸iroko izbiro objektivov in dodatkov (npr. loena elektronska bliskavica, meh in pred lee za bli転inske posnetke, okularji z dioptrijo, telekonverterji, 転ini in daljinski spro転ilec) uporabljamo za vse zvrsti fotografije: portretno, krajinsko, makro, reporta転no, tudi 邸portno, in reklamno fotografijo. Fotografiramo lahko popolnoma avtomatsko ali pa veino dela opravimo rono. Izbiramo lahko med nastavitvijo zaklopa, osvetlitvenega asa, izbiramo mo bliskavice, nastavimo nain beline ... Uporabnik ima med popolno avtomatiko primerno za zaetnike, vajene kompaktnih aparatov, in povsem ronimi nastavitvami 邸e vrsto vmesnih pred nastavljenih mo転nosti. Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat Canon EOS 300D
7. Zgradba Ohi邸je Od velikosti, sestave in debeline ohi邸ja je odvisno, kako dober oprijem ima in kako dobro je elektronika za邸itena pred vlago in prahom. Objektivi Objektiv (angle邸ko lens ) je iz le sestavljena optina naprava, ki prika転e sliko objekta. Sestoji iz zaslonke in iz cevastega plastinega ali kovinskega ohi邸ja, v katerem je ve zbiralnih in razpr邸ilnih le iz prozornih snovi in razlinih lomnih kolinikov. Za kakovost fotografskega posnetka je objektiv odloilnega pomena, kot celota pa svetlobo vedno zbira, nikoli razpr邸uje. Objektivi imajo lahko stalno ali spremenljivo gori邸no razdaljo. e ima objektiv spremenljivo 転ari邸nico, ima mo転nost poveave, t.i. zum (angle邸ko zoom ). Med najva転nej邸imi podatki objektiva sta gori邸na razdalja (razdalja med optinim sredi邸em lee in njenim gori邸em), pri zumih pa njen razpon in svetlobna jakost. Pri bolj邸ih fotoaparatih lahko objektive menjamo. Taki objektivi so praviloma bolj邸i in dra転ji od tovarni邸ko pritrjenih. Imajo posebne okrove, ki poskrbijo, da so trdno pritrjeni na ohi邸je. Kot reeno, imajo lahko stalno ali pa spremenljivo gori邸no razdaljo. Prednost prvih je, da jih je la転je izdelati in je razmerje med ceno in kakovostjo zatorej pri njih ugodnej邸e, lahko imajo precej vejo svetlobno jakost, so relativno la転ji, v povpreju imajo tudi bolj邸o sliko (ostrina in geometrijska pravilnost slike). Njihova slabost je ta, da potrebujemo za vsako gori邸no razdaljo poseben objektiv, emur se izognemo z zumom. Ta je navadno dra転ji, ima manj邸o svetlobno jakost in, zlasti pri uporabi najkraj邸e 転ari邸nice, geometrijsko nekoliko popaeno sliko. Svetlobno tipalo je pri digitalnih fotoaparatih bistveno manj邸e od 35-milimetrskega filma, zato je gori邸na razdalja veliko kraj邸a. Zaradi tega se lahko uporablja vgradne objektive z obutno manj邸im razponom gori邸nih razdalj. Tako objektiv z razponom 8 24mm ustreza 35 115mm pri analognih fotoaparatih za 35-milimetrski film. Izmenljive objektive in tipala velikosti 35 milimetrov imajo le zrcalnorefleksni fotoaparati. Veina digitalnih fotoaparatov ima 4-kratno optino in 10-kratno digitalno poveavo (angle邸ko zoom ), vendar ju ne gre enaiti. Slika, ki nastane s programsko poveavo povea velikost pikslov, ali pa mednje vriva nove, kar poslab邸a kakovost.
8. Bliskavica Vgrajena bliskavica (pogovorno tudi fle邸 ) omogoa fotografiranje slab邸e osvetljenih motivov. V primerjavi z zunanjimi bliskovnimi enotami je razmeroma 邸ibka in omogoa osvetlitev predmetov, oddaljenih do 5 metrov . Spro転ilni gumb Kompaktne digitalne kamere imajo digitalno nadziran spro転ilni gumb in zaklopko, zaradi esar se po pritisku ne sli邸i znailnega zvoka. Svetlobno tipalo Digitalni fotoaparati imajo namesto filma svetlobno tipalo, slike pa shranjujejo na raznovrstne pomnilni邸ke medije. Tipalo je sestavljeno iz mnogo tokovnih senzorjev, ki odbijejo svetlobo in zapi邸ejo podatke v binarni obliki v surovo datoteko. tevilo mega pikslov nam pove, koliko slikovnih tok ima tipalo . Pomnilni邸ki medij Ko motiv fotografiramo, moramo digitalni zapis shraniti za kasnej邸i ogled, tiskanje ali obdelavo. Veina kompaktnih fotoaparatov ima majhen pomnilnik flash ki omogoa pretvorbo surove slikovne datoteke v stisnjen format, najpogosteje JPEG, in shranjevanje. Najveja pomanjkljivost notranjega pomnilnika je v majhni kapaciteti, zato ima fotoaparat ob strani tudi re転o za spominske kartice. Izdelovalci digitalnih fotoaparatov se odloajo za razline vrste pomnilni邸kih kartic. Sony uporablja kartice Memory Stick, ki so jih zasnovali sami, Olympus kartice xD, drugi pa veinoma cenene kartice SD. Digitalni zrcalno refleksni fotoaparati shranjujejo predvsem na kartice CF.
9. LCD-zaslon Digitalni fotoaparati imajo na zadnjem delu ohi邸ja zaslon LCD (angl. Liquid Crystal Display, zaslon na tekoe kristale ), s katerim lahko pregledujemo 転e narejene posnetke, spreminjamo nastavite, zajemamo videoposnetke. Pri veini fotoaparatov nadome邸a optino iskalo in prikazuje sliko v realnem asu. Avdio-video in izhod USB Video izhod, ki ga ima veina digitalnih fotoaparatov, omogoa prikazovanje posnetkov na televiziji. Pomembno je, da je video izhod na kameri v skladu s standardom TV sprejemnika (v Evropi: PAL, v Severni Ameriki: NTSC). Nekatere kamere imajo poleg video izhoda tudi avdio izhod, ki omogoa predvajanje vepredstavnostnih posnetkov. Izhod USB s pomojo podatkovnega kabla omogoa povezavo z raunalnikom (prenos slik). e 転elimo fotografije obdelovati in natisniti, jih lahko v raunalnik prenesemo tudi prek drugih kabelskih povezav, npr.: FireWire ( ognjena 転ica ), SCSI (angl. Small Computer System Interface, vmesnik malega raunalnika ). Enota za napajanje Digitalni fotoaparati porabijo, v primerjavi z analognimi, precej elektrine energije. Pri soasni uporabi zaslona LCD in bliskavice navadne baterije zadostujejo le za enodnevni izlet. Zaradi tega ima veina fotoaparatov prilo転ene akumulatorske baterije za vekratno uporabo, ki so obiajno nadomestljive z navadnimi baterijami. Le bolj邸i uporabljajo zmogljive akumulatorje, ki omogoajo do 1000 posnetkov. Studijske kamere imajo pogosto namesto baterij adapter AC . Optino iskalo Iskalo je majhno okence, v katerem vidimo to, kar bo ob pritisku na spro転ilec zajelo svetlobno tipalo. Z iskalom lahko poi邸emo motiv in doloimo kompozicijo fotografije. Preprosta optina iskala (pogovorno: kukalo ) so loena od objektiva, zaradi esar vekrat pride do napak, zlasti pri bli転njih predmetih ali ogromnih poveavah - paralaksa. Veinoma so vsa iskala povezana z mehanizmom za poveavo, le bolj邸a med njimi pa tudi z mehanizmom za ostrenje. Nekateri digitalni fotoaparati imajo v iskalu zaslon, povezan s tipalom. Tako v iskalu vidimo tono tisto, kar bo posneto na tipalu. Dodatna prednost zaslona je tudi, da je ta lahko osvetljen in vidimo損bodoo束fotografijo tudi v slabih svetlobnih razmerah, ko bo uporabljena bliskovnica.
10. Galerija starih fotoaparatov Fotoaparat na meh in plo邸e Star studijski fotoaparat (za portrete) Fotografski aparat Leica II, model iz leta 1932
