Matej Godnič, Umanotera: 5 okoljskih izzivov Slovenije
- 1. Matej Godnič
- 2. 5 obravnavanih področij Zrak Voda Kmetijstvo Biotska pestrost Podnebne spremembe
- 3. Zrak
- 4. Kaj je zrak Zmes plinov, v večini dušik (78%) in kisik (21%) V manjši meri še argon, ogljikov dioksid in vodna para Občasno se pojavijo tudi druge snovi ki lahko škodljivo učinkujejo na živi in ne živi svet – človeški dejavniki
- 5. Glavni viri onesnaževanja Izgorevanje goriv pri proizvodnji električne energije, v prometu, industriji in gospodinjstvih; Industrijski procesi in uporaba topil; Kmetijstvo in Obdelava odpadkov
- 6. Glavna onesnaževala žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx), hlapne organske snovi (HOS), amonijak (NH3), delci (PM10, PM2,5, TSP), prizemni ozon (O3), ogljikov monoksid (CO), benzen, težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), obstojna organska onesnaževala (POP)
- 7. Onesnaženost zraka po svetu
- 9. Kritični onesnaževalci Delci (PM10, PM2,5) in prizemni ozon (O3)
- 12. Ozon
- 13. Voda
- 14. Kaj je voda Brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa Kemijska formula H2O Pojavlja se v trdi (led), tekoči in plinasti (para) obliki Okoli 70% zemlje je pokrite z vodo Življenjskega pomena za vsa živa bitja Nenehno kroži
- 15. Struktura svetovne vode Led 1.7% Ostalo (para, v žh … 0.1% Površinska voda 1.7% Oceani, morja 96.5%
- 16. Stanje v svetu V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat Že danes pomanjkanje vode Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebnih sprememb Naraščanje onesnaženosti vode
- 17. Dostop do pitne vode
- 18. Stanje v Sloveniji Slovenija je bogata z vodo Problemi: - Raba vode - Kakovost pitne vode - Količinsko obnavljanje podzemnih voda - Letna rečna bilanca
- 19. Raba vode
- 20. Poraba vode
- 21. Kakovost pitne vode Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2012 ni bistveno izboljšala Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost – fekalije (mali sistemi) Problem malih sistemov: nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode Rešitev: ukinitev malih in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme
- 24. Ukrepi in problemi Prekuhavanje pitne vode – fekalije Nadomeščanje pitne vode – kemikalije Ti ukrepi niso dovolj, saj ne izboljšajo kvalitete pitne vode Vzorci se jemljejo navadno le 1x letno kar je premalo za točno napoved
- 26. Količinsko obnavljanje podzemnih voda Problematičen predvsem SV del Slovenije Velika časovna spremenljivost Velik razpon letnih količin Velika količinska občutljivost zalog
- 28. Kmetijstvo
- 29. Kaj je kmetijstvo Ena od osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti Delimo na poljedelstvo in živinorejo Začetki segajo 10.000 let v zgodovino Zaradi kmetijstva se je lahko človek za stalno naselil na enem mestu
- 30. Slovenija ostalo, 8.2 kmetijsko zemljišče, 32 gozdovi, 59.9
- 31. Kmetijstvo v Sloveniji Kmetijstvo ustvari okoli 2% BDP-ja Proizvede okoli 5/6 potrebne hrane Le 5% prebivalstva živi od kmetijstva Zaposlenost v zadnjih letih narašča (posledica izgub dela v gospodarstvu)
- 32. Problematična področja Sprememba rabe kmetijskih zemljišč Sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradnji produkti v podzemni vodi
- 34. Urbanizacija
- 35. Sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradnji produkti v podzemni vodi Onesnaženje podtalnice Cilj je preprečit vsakršno onesnaženje
- 36. Ostanki na podzemni vodi
- 37. Biotska pestrost
- 38. Kaj je biotska pestrost Je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju Trenutno živi med 2 in 4% bitij, ki so kdaj koli živela na Zemlji Ocena velikosti sedanje biotske raznovrstnosti se giblje med 13 – 14 milijonov različnih vrst
- 39. Svet
- 40. Mediteran
- 41. Slovenija Znana po biotski raznovrstnosti Ocenjujejo da je v Slo. med 13.000 – 15.000 živalskih in 3.200 rastlinskih vrst Ogroženih več kot 4/5 vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica sesalcev Problematična področja: - Evropsko pomembne vrste - Rastline (invazivne vrste) - Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo ž zavarovanih vrst
- 42. Evropsko pomembne vrste več kot 60 % vrst ne dosega »ugodnega« stanja ohranjenosti neugodni tudi trendi
- 43. Rastline (invazivne vrste) Invazivne vrste so tiste vrste, ki se spontano širijo v novem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje v delovanju ekosistema Preprečitev vnosa novih Ustavitev trenda
- 44. Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo ž zavarovanih vrst Najpogostejši povzročitelji so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin Določitev načinov varovanja premoženja
- 45. Škoda in vrsta ž
- 47. Kaj so podnebne spremembe? Najbolj splošna definicija: je sprememba v statističnih lastnosti podnebnega sistema, ki se obravnava v daljših časovnih obdobjih, ne glede na vzrok Izraz se vedno bolj uporablja specifično za podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek v primerjavi s spremembami podnebja, ki bi lahko nastale kot del naravnih procesov na Zemlji.
- 48. Svet V zadnjih 150 letih povprečna temperatura +0,6 V naslednjih 100 letih predvideno 1,5 – 4,5° Ostale posledice na naravo so: višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje števila naravnih katastrof, kar posledično vodi do izumrtja vrst Posledice za ljudi: spremembe v kmetijstvu, gospodarstvu in življenjskem prostoru
- 49. Slovenija Leto 2009 eno najtoplejših v zgodovini Vremenske ujme Problematična področja: - Izpust toplogrednih plinov - Padavine in temperature - Ekstremni vremenski dogodki - Spreminjanje obsega ledenika
- 50. Izpust toplogrednih plinov v Slo.
- 51. Izpust toplogrednih plinov Podpisnica kjotskega protokola Izpusti toplogrednih plinov se niso veliko spremenili od leta 1986 Močno se je spremenila porazdelitev po sektorjih: - najbolj je narasel izpust v cestnem prometu (190%) - najbolj se je zmanjšal v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu - manjše zmanjšanje v kmetijstvu (manj živine in raba gnoja) - povečan izpust pri ravnanju z odpadki (dolgoročni proces)
- 52. Padavine in temperature Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja Trendi letnih padavin niso tako očitni Bolj kot spremembe letnih padavin so problematične spremembe padavin po letnih časih (poletja) Cilji: - redno spremljanje gibanja temperatur in padavin - ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju - zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju - priprava na negativne posledice
- 53. Ekstremni vremenski dogodki V zadnjem desetletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice Vsako leto zabeležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje
- 54. Ekstremni vremenski dogodki Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši Cilji: Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte
- 55. Spreminjanje obsega ledenika Za vse alpske ledenike so značilna podobna nihanja Krčenje Triglavskega ledenika se stopnjuje od 90 let prejšnjega stoletja (izjema so zime zelo bogate s snegom)