ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo

Pedagoška Psihologija 2 Socialno kognitivne in konstruktivistične teorije učenja - Educational Psychology 2 Social cognitive and contructivist theories of learning

•
•
Dr. Daša Dasha Grajfoner
Dr. Daša Dasha Grajfoner

Pedagoška Psihologija 2, Predavanje na Oddelku za psihologijo, Univerza v Mariboru Educational Psychology 2, Lecture at the Department of Psychology, The University of Maribor

1 of 38
Pedagoška Psihologija 2 Doc. dr. Daša Grajfoner Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru 9.5.2011 Predavanje 2
Predstavitve 30 % Od tega 10% predstavitev in sodelovanje v diskusijah 20% oddan esej Izpit 70%
Načrt Socialno kognitivna teorija Konstruktivističen pristop Učenje z odkrivanjem, kognitivno vajeništvo Učenje z odkrivanjem in recipročno učenje Kooperativno učenje Glavni vir predavanja: Woolfolk, A. (2002), 8. poglavje
Teorije učenja Teorija socialnega učenja – učenje skozi opazovanje Socialno-kognitivna – dodatek kognitivnih dejavnikov: prepričanje, samozaznava, pričakovanja Intersubjektivna teorija učenja Izobraževanje je socialni in interaktivni proces
Socialni in kulturni vplivi na Način učenja Način poučevanja Plagiatorstvo
Trditve Ljudje se učimo ob opazovanju drugih. Vedenje je vedno usmerjeno k cilju.
Albert Bandura Pomanjkljivost behaviorizma in Freuda Socialno kognitivne teorije Učenje socialnega vedenja Učenje z opazovanjem drugih ljudi
Začetki Teorija socialnega učenja Ločevanje med pridobivanjem znanja in vedenjem – vemo več kot pokažemo (Bobo lutka) Socialno kognitivna teorija Učenje z aktivno udeležbo Izvajanje in izkušanje posledic lastnih dejanj Posledice videne kot informacije – interpretacija, ki vzbuja motivacijo (nasprotnoo operativnemu učenju) Učenje z opazovanjem
Učenje z opazovanjem Modelno učenje/posnemanje Učenje vedenja in njegovih posledic (primer?) 4 faze Pozornost Retencija Izvajanje Motivacija in ojačanje Vrste informacij, ki se naučijo z opazovanjem?
3 oblike ojačevanje Neposredno (pohvala) Posredno (pohvala nekoga, ki ga učenec opazuje) Samoojačevanje (podobno intrinzični/notranji motivaciji)
Dejavniki pri posnemanju Koga posnemajo otroci? Starše, zvezdnike, učitelje? Socialni pritisk? Mediji?
Dejavniki Razvojna stopnja Status modela – moč, kompetentnost, ugled Opazovanje nam podobnih ljudi Implikacija ciljev in pričakovanj – dejanja modela vodijo do cilja Samoučinkovitost – sposobna sem izvesti to dejanje
Opazovanje v izobraževanju Usmerjanje pozornosti Uglaševanje že naučenega Učinek nalezljivosti (uspešno delo s posameznikom, ki ima visok socialni status v skupini) – doslednost Modelno učenje – enaka starostna skupine (negativna stran? – rumeni tisk in modne revije?) Učenje od sovrstnikov in ne od profesorjev? – kako bi to umestili v učni proces (vaš projekt). Vzbujanje čustev (strašljive zgodbe o učitelju)
Modelno učenje študije Kognitivno modeliranje (Schunk, 1981) Otroci s težavami pri reševanju računskih nalog Učitelj je verbaliziral misli ob reševanju računske naloge (kognitivno modeliranje) Pregled korakov in rezultatov (didaktična navodila) Rezultati: izboljšana samoučinkovitost, samozavest in reševanje nalog
Samo-modeliranje (Schunk &Hanson, 1989) Učenci so opazovali sami sebe pri reševanju matematičnih nalog Učenci, ki so se opazovali so imeli Višjo motivacijo Večjo samozavest Večjo samoučinkovitost Zakaj?
Aktivnost Kako bi, v skladu z modeliranjem, svetovali učitelju, ki ima težave pri poučevanju reševanja problemov? Model – učitelj ali sovrstnik?
Recipročni determinizem Učenje je interakcija osebnih dejavnikov (osebnost, znanje, vedenje, motivacija….) ter fizičnega in socialnega okolja Kako se to razlikuje od behaviorizma in kognitivizma?
Konstruktivizem Piaget, Vygotsky, Gestalt, Kelly etc Posamezniki konstruirajo svoje kognitivne in emocionalne strukture Poudarek na individualnih stilih učenja Radikalni konstruktivizem: Neposrednega zaznavanja sveta ni Svet je relativen, znanja so odvisna od lastnih izkušenj Kako se to stališče umešča v učiteljevo delo?
Konstrukcija znanja Izgradnjo znanja usmerja zunanji svet - zunaj Novo znanje je izpeljano iz že obstoječega (Piaget) – znotraj Integracija (Vygotsky)
Konstruktivistično poučevanje 1. Realno učno okolje 2. Socialna interakcija
George Kelly (1955) Teorija osebnih konstruktov Bipolarni konstrukti Osnovni, neverbalni (bolečina – brez bolečine) Periferni konstrukti Kateri so vaši osnovni konstrukti?
Znanje – situacijsko ali splošno? Situacijsko – učenje in znanje vezano na specifično situacijo in težje prenosljivo. Primer? Vodenje, mentorstvo, trening, Kulturno pogojeno, osvajanje norm (profesionalnih in socialnih) Socialna inteligenca?
Kakšno učno okolje bi priporočali kot konstruktivisti? Kompleksno učno okolje Deljena odgovornost učenja Socialna interakcija Raznovrstna predstavitev Znanje je skonstruirano Pouk usmerjen na učenca – z manj klasičnih predavanj Metakognicija – znanje o lastnem učenju
V praksi Raziskovalno in problemsko (realni problem) učenje (John Dewey) Skupinsko delo in sodelovanje Sestavljanka Dialog in poučni razgovori Kognitivno vajeništvo
Raziskovalno učenje (John Dewy, 1910) Podobno raziskovanlnemu procesu Učitelj – predstavi problem Učenec Hipoteze Zbiranje podatkov Zaključki Vrnitev k problemu Učitelj usmerja diskusijo in proces razmišljanja
R AZISKOVALNI PROCES S
George Kelly (1955) Človek kot znanstvenik (Personal Construct Theory, 1955) Bipolarni konstrukti Konstantno preizkušanje, potrjevanje ali zavračanje že obstoječih konstruktov Ali je raziskovalno učenje naravna (in uspešna) oblika učenja? Za katere ciljne skupine je ta pristop najprimernejši? Za katere predmete bi ga predlagali? Navedite primer raziskovalnega učenja.
Problemsko učenje Vključevanje vsakodnevnih problemov Vloga učitelja: usmerjanje, organiziranje, pomoč pri raziskovanju in predstavljnju ter evalvacija Je vaš projekt oblika problemskega učenja?
Skupinsko delo in sodelovanje Kaj je pomembno pri skupinskem delu? Razlika med skupinskim delom in sodelovanjem? Jedrsko zatočišče …. Je to bila oblika sodelovanja? Sestavljanka Recipročno spraševanje (skupinsko postavljanje vprašanj) Načrtovanjo sodelovanje (elemente aktivnega poslušanja)
Sodelovanje Sodelovanje vseh članov Kako bi svetovali učitelju, ki ima težave: S sodelovanjem vseh članov skupine S konformizmom znotraj skupine Prevladovanjem posameznikov Ignoriranjem idej učencev z nizkim socialnim statusom Skupinsko ocenjevanje (povprečna ocena lahko nagradi nedejavne in kaznuje dejavne učence)
Sodelovanje Pazljivo oblikovanje sodelovalnih skupin Določanje vlog, ki spodbujajo učenje Enakomerno prispevanje k procesu učenja
Vloga učencev
Sestavljanka (II) Oblika sodelovanja, ki poudarja soodvisnost članov Učenci delajo na posameznih delih, skupina kot izvedenska celota Izvedenske skupine (učencev)
Dialog in poučni razgovori Vygostky – Interakcija in razgovor nujna za razumeanje “ Zidarski oder ” = podpora učencem, ki izhaja iz interakcije Poučni razgovori = učitelj uporablja sokratično spraševanje Why are you saying that? What exactly does this mean? How does this relate to what we have been talking about? What is the nature of ...? What do we already know about this? Can you give me an example? Are you saying ... or ... ? Can you rephrase that, please?
Kognitivno vajeništvo Izhaja iz odnosa vajenec – mojster Večja povezava med teorijo in aplikacijo znanja – ekološka veljavnost
Kognitivno vajeništvo Učenje z opazovanjem “ mojstra ” , ki modelira Zunanja podpora – vodenje s povratnimi inormacijami (vaši eseji) Artikulacija znanja (predstavitve projektov) Razmišljanje in primerjava z “ mojstrom ” (diskusija) Raziskovanje novih uporab naučenega znanja (reševanje primerov)
Recipročno poučevanje Povzemanje, postavljanje vprašanj, pojasnjevanje, predvidevanje Modeliranje – učitelj je model Postopen prehod kontrole od učitelja do učencev Zahteve usklajene s sposobnostni (- samozavest) (Palinscar &Brown, 1984) Bistvo: vaša aktvna konstrukcija pomena in socialne interakcije
Razvijanje mišljenja Kultura mišljenja v razredu Kreativnost Radovednost Kritično mišljenje

More Related Content

Pedagoška Psihologija 2 Socialno kognitivne in konstruktivistične teorije učenja - Educational Psychology 2 Social cognitive and contructivist theories of learning

  • 1. Pedagoška Psihologija 2 Doc. dr. Daša Grajfoner Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru 9.5.2011 Predavanje 2
  • 2. Predstavitve 30 % Od tega 10% predstavitev in sodelovanje v diskusijah 20% oddan esej Izpit 70%
  • 3. Načrt Socialno kognitivna teorija Konstruktivističen pristop Učenje z odkrivanjem, kognitivno vajeništvo Učenje z odkrivanjem in recipročno učenje Kooperativno učenje Glavni vir predavanja: Woolfolk, A. (2002), 8. poglavje
  • 4. Teorije učenja Teorija socialnega učenja – učenje skozi opazovanje Socialno-kognitivna – dodatek kognitivnih dejavnikov: prepričanje, samozaznava, pričakovanja Intersubjektivna teorija učenja Izobraževanje je socialni in interaktivni proces
  • 5. Socialni in kulturni vplivi na Način učenja Način poučevanja Plagiatorstvo
  • 6. Trditve Ljudje se učimo ob opazovanju drugih. Vedenje je vedno usmerjeno k cilju.
  • 7. Albert Bandura Pomanjkljivost behaviorizma in Freuda Socialno kognitivne teorije Učenje socialnega vedenja Učenje z opazovanjem drugih ljudi
  • 8. Začetki Teorija socialnega učenja Ločevanje med pridobivanjem znanja in vedenjem – vemo več kot pokažemo (Bobo lutka) Socialno kognitivna teorija Učenje z aktivno udeležbo Izvajanje in izkušanje posledic lastnih dejanj Posledice videne kot informacije – interpretacija, ki vzbuja motivacijo (nasprotnoo operativnemu učenju) Učenje z opazovanjem
  • 9. Učenje z opazovanjem Modelno učenje/posnemanje Učenje vedenja in njegovih posledic (primer?) 4 faze Pozornost Retencija Izvajanje Motivacija in ojačanje Vrste informacij, ki se naučijo z opazovanjem?
  • 10. 3 oblike ojačevanje Neposredno (pohvala) Posredno (pohvala nekoga, ki ga učenec opazuje) Samoojačevanje (podobno intrinzični/notranji motivaciji)
  • 11. Dejavniki pri posnemanju Koga posnemajo otroci? Starše, zvezdnike, učitelje? Socialni pritisk? Mediji?
  • 12. Dejavniki Razvojna stopnja Status modela – moč, kompetentnost, ugled Opazovanje nam podobnih ljudi Implikacija ciljev in pričakovanj – dejanja modela vodijo do cilja Samoučinkovitost – sposobna sem izvesti to dejanje
  • 13. Opazovanje v izobraževanju Usmerjanje pozornosti Uglaševanje že naučenega Učinek nalezljivosti (uspešno delo s posameznikom, ki ima visok socialni status v skupini) – doslednost Modelno učenje – enaka starostna skupine (negativna stran? – rumeni tisk in modne revije?) Učenje od sovrstnikov in ne od profesorjev? – kako bi to umestili v učni proces (vaš projekt). Vzbujanje čustev (strašljive zgodbe o učitelju)
  • 14. Modelno učenje študije Kognitivno modeliranje (Schunk, 1981) Otroci s težavami pri reševanju računskih nalog Učitelj je verbaliziral misli ob reševanju računske naloge (kognitivno modeliranje) Pregled korakov in rezultatov (didaktična navodila) Rezultati: izboljšana samoučinkovitost, samozavest in reševanje nalog
  • 15. Samo-modeliranje (Schunk &Hanson, 1989) Učenci so opazovali sami sebe pri reševanju matematičnih nalog Učenci, ki so se opazovali so imeli Višjo motivacijo Večjo samozavest Večjo samoučinkovitost Zakaj?
  • 16. Aktivnost Kako bi, v skladu z modeliranjem, svetovali učitelju, ki ima težave pri poučevanju reševanja problemov? Model – učitelj ali sovrstnik?
  • 17. Recipročni determinizem Učenje je interakcija osebnih dejavnikov (osebnost, znanje, vedenje, motivacija….) ter fizičnega in socialnega okolja Kako se to razlikuje od behaviorizma in kognitivizma?
  • 18. Konstruktivizem Piaget, Vygotsky, Gestalt, Kelly etc Posamezniki konstruirajo svoje kognitivne in emocionalne strukture Poudarek na individualnih stilih učenja Radikalni konstruktivizem: Neposrednega zaznavanja sveta ni Svet je relativen, znanja so odvisna od lastnih izkušenj Kako se to stališče umešča v učiteljevo delo?
  • 19. Konstrukcija znanja Izgradnjo znanja usmerja zunanji svet - zunaj Novo znanje je izpeljano iz že obstoječega (Piaget) – znotraj Integracija (Vygotsky)
  • 20. Konstruktivistično poučevanje 1. Realno učno okolje 2. Socialna interakcija
  • 21. George Kelly (1955) Teorija osebnih konstruktov Bipolarni konstrukti Osnovni, neverbalni (bolečina – brez bolečine) Periferni konstrukti Kateri so vaši osnovni konstrukti?
  • 22. Znanje – situacijsko ali splošno? Situacijsko – učenje in znanje vezano na specifično situacijo in težje prenosljivo. Primer? Vodenje, mentorstvo, trening, Kulturno pogojeno, osvajanje norm (profesionalnih in socialnih) Socialna inteligenca?
  • 23. Kakšno učno okolje bi priporočali kot konstruktivisti? Kompleksno učno okolje Deljena odgovornost učenja Socialna interakcija Raznovrstna predstavitev Znanje je skonstruirano Pouk usmerjen na učenca – z manj klasičnih predavanj Metakognicija – znanje o lastnem učenju
  • 24. V praksi Raziskovalno in problemsko (realni problem) učenje (John Dewey) Skupinsko delo in sodelovanje Sestavljanka Dialog in poučni razgovori Kognitivno vajeništvo
  • 25. Raziskovalno učenje (John Dewy, 1910) Podobno raziskovanlnemu procesu Učitelj – predstavi problem Učenec Hipoteze Zbiranje podatkov Zaključki Vrnitev k problemu Učitelj usmerja diskusijo in proces razmišljanja
  • 26. R AZISKOVALNI PROCES S
  • 27. George Kelly (1955) Človek kot znanstvenik (Personal Construct Theory, 1955) Bipolarni konstrukti Konstantno preizkušanje, potrjevanje ali zavračanje že obstoječih konstruktov Ali je raziskovalno učenje naravna (in uspešna) oblika učenja? Za katere ciljne skupine je ta pristop najprimernejši? Za katere predmete bi ga predlagali? Navedite primer raziskovalnega učenja.
  • 28. Problemsko učenje Vključevanje vsakodnevnih problemov Vloga učitelja: usmerjanje, organiziranje, pomoč pri raziskovanju in predstavljnju ter evalvacija Je vaš projekt oblika problemskega učenja?
  • 29. Skupinsko delo in sodelovanje Kaj je pomembno pri skupinskem delu? Razlika med skupinskim delom in sodelovanjem? Jedrsko zatočišče …. Je to bila oblika sodelovanja? Sestavljanka Recipročno spraševanje (skupinsko postavljanje vprašanj) Načrtovanjo sodelovanje (elemente aktivnega poslušanja)
  • 30. Sodelovanje Sodelovanje vseh članov Kako bi svetovali učitelju, ki ima težave: S sodelovanjem vseh članov skupine S konformizmom znotraj skupine Prevladovanjem posameznikov Ignoriranjem idej učencev z nizkim socialnim statusom Skupinsko ocenjevanje (povprečna ocena lahko nagradi nedejavne in kaznuje dejavne učence)
  • 31. Sodelovanje Pazljivo oblikovanje sodelovalnih skupin Določanje vlog, ki spodbujajo učenje Enakomerno prispevanje k procesu učenja
  • 33. Sestavljanka (II) Oblika sodelovanja, ki poudarja soodvisnost članov Učenci delajo na posameznih delih, skupina kot izvedenska celota Izvedenske skupine (učencev)
  • 34. Dialog in poučni razgovori Vygostky – Interakcija in razgovor nujna za razumeanje “ Zidarski oder ” = podpora učencem, ki izhaja iz interakcije Poučni razgovori = učitelj uporablja sokratično spraševanje Why are you saying that? What exactly does this mean? How does this relate to what we have been talking about? What is the nature of ...? What do we already know about this? Can you give me an example? Are you saying ... or ... ? Can you rephrase that, please?
  • 35. Kognitivno vajeništvo Izhaja iz odnosa vajenec – mojster Večja povezava med teorijo in aplikacijo znanja – ekološka veljavnost
  • 36. Kognitivno vajeništvo Učenje z opazovanjem “ mojstra ” , ki modelira Zunanja podpora – vodenje s povratnimi inormacijami (vaši eseji) Artikulacija znanja (predstavitve projektov) Razmišljanje in primerjava z “ mojstrom ” (diskusija) Raziskovanje novih uporab naučenega znanja (reševanje primerov)
  • 37. Recipročno poučevanje Povzemanje, postavljanje vprašanj, pojasnjevanje, predvidevanje Modeliranje – učitelj je model Postopen prehod kontrole od učitelja do učencev Zahteve usklajene s sposobnostni (- samozavest) (Palinscar &Brown, 1984) Bistvo: vaša aktvna konstrukcija pomena in socialne interakcije
  • 38. Razvijanje mišljenja Kultura mišljenja v razredu Kreativnost Radovednost Kritično mišljenje

Editor's Notes

  • #17: Povezava positivnih vedenj z ojačevanjem Pridobite pomoč vodij