Pedagoska psihologija 2 - Kvalitativne in kvantitativne metodologije in podatki; Educational Psychology - qualitative and quantitative methods and data
2 likes1,600 views
Pedagoska psihologija 2 - Kvalitativne in kvantitativne metodologije in podatki; Educational Psychology - qualitative and quantitative methods and data
- 1. Pedago邸kaPsihologija 2Predavanje 1Doc. dr. Da邸a GrajfonerOddelekzapsihologijoFilozofskafakultetaUniverza v Mariboru6.5.2011
- 2. OcenjevanjeUenjaOblikeuenjaKaj pa ocenjevanje?Kakonauenoovrednotimo?Kak邸nemetodepri tem uporabljamo?
- 3. Nartpredavanj1 Kvantitativne, kvalitativnemetoderaziskovanja in nartovanje2. Kompleksneteorijeuenja3. Preverjanjeznanja in ocenjevanje4. Predstavitveprojektov (30% konneocene)
- 4. Predavanje 1 Literatura in ViriMusek, J. (2005). Predmet, metode in podroja psihologije, Ljubljana: FF.Coolican, H. (2004). Research Methods and Statistics in Psychology, Hodder & Stoughton.Coolican, H. (2006). Introduction to Research Methods in Psychology, London: Hodder Arnold.www.grajfoner.com/student.htmlhttp://methods.fullerton.edu/framesindex.htmlhttp://davidmlane.com/hyperstat/
- 5. ObveznaizpitnaliteraturaWoolfolk, A. (2002)MarentiPo転arnik, B. (2000)Peklaj, C. (Ur.) (2000). Sodelovalnouenje aliKdajveglavveve. Ljubljana, DZS.
- 6. NartpredavanjaTeoretine in metodolo邸ke debateKvalitativne in kvantitativnemetodeEksperimentalni in ne-eksperimentalninarti in analizepodatkovVrsteeksperimentovKorelacijskaanalizaZanesljivost in veljavnost
- 7. Teoretine DebateEtikaNarava vs Vzgoja (Nature/Nurture)Psihologija Osebnosti (Borkenau et al., 2002) Holizem vs Redukcionizem
- 8. Metodolo邸ke DebateNomotetino in idiografsko raziskovanjeKvantitativni in kvalitativni podatkiZanesljivost in veljavnostEksperimentalne vs. ne-eksperimentalne metode
- 9. Kvantitativne in Kvalitativne tudijeNumerini rezultati so posledica kvantitativnih raziskav: EksperimentiOpazovanjeAnketeKo psihologi posku邸ajo na vpra邸anja kako pogosto, koliko, kako dolgo ipd. so prisotna doloena vedenja
- 10. Kvantitativne in Kvalitativne tudijeKo posku邸amo ugotoviti zakaj se doloeno vedenje pojavi, bomo uporabili kvalitativne metodeInformacije so podrobne in opisne. Opazovanje, 邸tudija primera, intervju, vpra邸alniki z odprtimi vpra邸anji.
- 11. Primer2. Del (10 tok). Odgovorite z najve 15 povedinavsakovpra邸anje.Kakoprofesor Irvin S. Gersh (2004) vidivlogosodobnegapedago邸kegapsihologapripraktinemdelu v 邸olah
- 12. Eksperimentalne in ne-eksperimentalne 邸tudijeKaj so ne-eksperimentalne?Kaj pa eksperimentalne 邸tudije?
- 13. Eksperimentalno RaziskovanjeEksperimentalne 邸tudije v psihologiji imajo podobno obliko in strukturo kot 邸tudije v naravoslovnih znanostih:Kontrola in manipulacija pogojev oz spremenljivk (variable)Doloitev vzronega odnosa med spremenljivkami. Aktivnost:Zapi邸ite psiholo邸ki primer z jasnim vzronim odnosom med spremenljivkami (npr. Stres vpliva na stopnjo depresivnosti)
- 14. Ne-eksperimentalne MetodeAnketeVpra邸alniki in testiIntervju ali RazgovorOpazovanjetudija primeraPrednosti in pomanjkljivosti?
- 15. Kako sestaviti vpra邸alnik?Veina vpra邸alnikov uporablja zaprta vpra邸anja. So hitri za izpolniti in analiziratiOdprta vpra邸anja nam dajo ve informacij, jih je pa te転je analiziratiVpra邸anja:Jasna in nedvoumnaKratka in enostavnaNepristranska
- 16. IntervjuLista vpra邸anjV 転ivo ali preko telefonaIntervju ima lahko strukturo vpra邸alnikaStrukturiranSemi-strukturiranNe-strukturiranOdprtObiajno dalj邸i in dra転ji kot vpra邸alniki. Uporaba manj邸ega vzorca
- 17. Tipi Vpra邸anjZaprta Vpra邸anja, na katera lahko odgovorimo le z da, ne, ne vem, se strinjam, se ne strinjamNudijo celovit niz odgovorov, tako da lahko vsak najde najbolj邸o izbiroOdprta vpra邸anjaNimajo vnaprej doloenih odgovorov. Udele転enec lahko na vpra邸anje odgovori bolj podrobnoKak邸no je va邸e mnenje o 邸tudiju psihologije v Mariboru?
- 18. Opazovanje in tudija Primera
- 19. Kvantitativna ali Kvalitativna?Podatki zbrani z opazovanjem so pogosto kvantitativni in kvalitativni. Raziskovalec i邸e vedenjske kategorije, ki predstavljajo udele転enev odnos do razlinih pojavov (dela, razmerij, hrane ipd.). Vedenja, ki spadajo v te kategorije se zabele転ijo in analizirajo.
- 20. Vrste OpazovanjNaturalistinoKontrolirano ali laboratorijsko (kontrola spremenljivk, izgubi pa na ekolo邸ki veljavnosti).Opazovanje z udele転bo/brez udele転be odkrito in prikrito (+ kvalitativno razumevanje vedenj, - pristranskost)Prednosti in pomanjkljivosti?
- 21. tudija PrimeraZbiranje podatkov, razvijanje novih teorij na podlagi enega primeraNeobiajen problem ali karakteristiko. Lahko tudi specifino okolje (邸ola) ali skupina delavcev (uitelji v mariborskih 邸olah)Razline metode zbiranja teh podatkov
- 22. Sestavljena izZgodovina primera RazgovoriVpra邸alniki ali psihometrini testiDnevniki osebeOpazovanjeDiferencialni testiTesti sposobnostiProjekcijske tehnike: Rorschach Tintni blok (ink block), TAT (test tematske apercepcije)IntervjuVpra邸alnik z nedokonanimi stavki貼elim si, da bi moj oeRazjezi me, ePri prijateljih me najbolj moti, koPrednosti in pomanjkljivosti?
- 23. Zbiranje Podatkov - Eksperimentalne Metode
- 24. Kljuni TerminiCiljSpremenljivke ali Variable (neodvisne in odvisne, zunanje) kako pomembne pri preverjanju znanja?Hipoteze (eno in dvo-smerne) - primeriNina hipoteza Korelacijska hipoteza Statistina pomembnost ali signifikantnostKvantitativni in kvalitativni podatki
- 25. Aktivnost:1- ali 2-smerna hipoteza?Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. Socialni pritisk bo zvi邸al stopnjo konformizma. Vizualizacija bo vplivala na kratkoroni spomin. Vizualizacija bo zvi邸ala kapaciteto kratkoronega spomina.
- 26. Korelacijske HipotezeKorelacijska ali so-odvisnostna hipoteza ne raziskuje vzrono posledinega odnosaPredvideva odnos med dvema so-spremenljivkama (nista NS in OS)Primer: Stres in depresija.
- 27. Statistina Pomembnost (Signifikantnost)Statistina pomembnost se izrauna z uporabo inferential statistinih testov (t-test, ANOVA Analiza Variance, Pearson, Spearman)P (statistina pomembnost) mora biti manj kot 5% (p<0.05), kar pomeni, da hoemo biti vsaj 95% da rezultati na邸ega eksperimenta niso posledica nakljuja
- 29. Laboratorijski EksperimentiLaboratorijski eksperiment poteka v okolju, ki ga raziskovalec popolnoma nadzoruje Imenujte psiholo邸ko 邸tudijo, ki je uporabila laboratorijsko metodo zbiranja podatkov. Prednosti in pomanjkljivosti?
- 30. Terenski EksperimentiRealistiniEkolo邸ka veljavnost Ecological validityPrisotnost raziskovalce ne vpliva na vedenje udele転encevPomanjkanje kontrole nad spremenljivkamiTe転ko jih je repliciratiDragi in dolgotrajniEtika udele転enci se ponavadi ne zavedajo da so v 邸tudiji
- 31. Naravni ali Kvazi EksperimentiRaziskovalec izrabi naravnidogodekZadovoljiti dva pogoja: Raziskovalec nima nadzora nad alokacijo udele転encev razlinim NSIn/aliRaziskovalec ne more nadzorovati NS, ker le-to nadzoruje nekdo drug (npr. ravnatelj v 邸oli)Prednosti in pomanjkljivosti?
- 33. Trije tipi eksperimentalnih nartovPonovljeno merjenje (repeated measures design)Neodvisno merjenje (independent measures design)Ujemalno parno merjenje (matched pairs design)
- 34. Ponovljeno MerjenjePonovljeno merjenje ali merjenje znotraj oseb (within subjects design)Uporaba istih udele転encev v vseh eksperimentalnih pogojih NS
- 35. Neodvisno MerjenjeAli merjenje med skupinamiUporabimo dve razlini skupini udele転encevVsaka skupina je izpostavljena enemu od pogojev eksperimenta. Alokacija udele転encev na posamezne experimentalne pogoje je sluajna
- 36. Ujemalno parno merjenjeDve eksperimentalni skupini - Udele転enci se ujemajo glede na izbrane spremenljivke (osebnost, IQ)V primeru, da je hoemo izvedeti kako zajtrk/ ne zajtrk vpliva na koncentracijo otrok v 邸oli, bomo izvedli preliminarni test IQ. Otroke bomo organizirali v pare s podobnim IQ rezultatom. Ujemanje pogosto vkljuuje starost in spol
- 37. AktivnostAktivnostKako bi razporedili udele転ence va邸ega projekta, e vrednotite nain ocenjevanje dveh uiteljev?Prednosti in pomanjkljivosti?
- 38. PozornostprinartovanjuPriakovanja in predsodkiudele転encevIzbiravzorca (velikost, nepristranskost, reprezentannost) Tehnikevzorenja (nakljuno, namensko
- 39. Analiza podatkov - kvantitativnaOpisna statistikaMerjenje sredi邸nih tendencMerjenje razpr邸enostiInferencialna statistikaT-testKorelacijaPredstavitev rezultatov
- 41. Merjenje Razpr邸enosti Standardna DeviacijaPoka転e tipien odklon vrednosti od povprejaVse vrednosti vkljuene v kalkulacijoNajbolj tona meritev razpr邸enosti
- 42. Merjenje Razpr邸enosti Standardna Deviacija
- 43. Zanesljivost in Veljavnost (Reliability and Validity)Zanesljivost metode pomeni do kak邸ne mere bo enaka meritev dala iste rezultate vsakokrat ko bomo to metodo uporabili (osebnostni testi)Veljavnost metode ugotavlja ali test meri tono to kar 転elimo, da meri. Npr. IQ test mora meriti inteligenco, ne spomina
- 44. Inferencialna StatistikaT-test (vzrono posledini odnos)Korelacija (so-odvisnostni odnos)
- 45. T- TestIzrauna ali se povpreni vrednosti dveh skupin statistino razlikujeta ena of druge. Primer?
- 46. Korelacijski KoeficientKako moan je odnos med dvema ali ve (so)spremenljivkami
- 48. Pozitivna Korelacija*Adapted from Keegan, G. (2002). Higher Psychology Approaches and Methods
- 50. Korelacije Ni
- 51. Zanesljivost in veljavnostZanesljivost = konsistentnost, ponovljivost, strinjanjeVeljavnost= alitest meri to kartrdi, da meri?
- 52. Standard zanesljivosti in veljavnostiBarker, Pistrang & Elliott, 2003,
- 53. ZanesljivostNotranjakonsistentnost zanesljivostTest-retest ponovljivost
- 54. NotranjazanesljivostKorelacijskikoeficientvsehdelovmorabiti0.7 ZameritevuporabljamoCronbachovoalfo
- 55. Cronbachova alfaKakopovezana je skupinapostavk
- 56. Visokaalfaka転enaskupenkonstruktN = 邸tevilopostavkc-bar = povprenamed-postavnakovariancav-bar = povprenavariantnost
- 57. Test-retest zanesljivostVsaj 0.7, ko se test re邸ujevekrat. Aktivnost: kaj bi lahkovplivalona test-retest zanesljivost (primerjenjujezealistresa)?
- 58. RaunanjezanesljivostiCronbachs Alpha inStrinjanje med ocenjevalci Kendall W koeficientskladnosti
- 59. VeljavnostNeposrednaveljavnost e je test zavidetiveljaven, potemtudi je veljavenSoasnaveljavnost soasnakorelacijatesta z drugimtestom (vsaj0.7)
- 60. VeljavnostPredvidevanaveljavnost ali test predvidipomembneizide test anksioznostilahkonapovebodoevedenjeVeljavnostkonstrukta (Cronbach and Meehl, 1955) zahtevapotrditevveihhipotez, ki se nana邸ajonadoloenosremenljivkoalikonstrukt(e.g. anksioznost)
- 61. Deli PoroilaNaslov Izrazi celotno 邸tudijoIzvleek Uvode, metode, rezultati in sklepiUvod Predstavi temoMetode Kako ste 邸tudijo naredili Rezultati Opi邸e rezultateDiskusija Razpravlja o rezultatihSklep Poda sklepe (ne povzetka)