際際滷

際際滷Share a Scribd company logo

Primer okoljske naravnanosti lafarge cement slovenija 2010

Download as PPS, PDF
afnadesign
afnadesign
1 of 23
Download to read offline
Primer okoljske naravnanosti: Lafarge Cement Slovenija November 2010
2 Dru転ba se zaveda, da trajni ekonomski razvoj ni mo転en brez socialnega razvoja, za邸ite okolja in spo邸tovanja lokalnih skupnosti. Lafarge si zadaja interna, stro転ja merila glede vplivov na okolje kot jih predpisuje lokalna zakonodaja V letu 2010 je bila dru転ba 邸esto leto zapored uvr邸eno med 100 najbolj trajnostnih dru転b sveta Partnerstva z organizacijami, kot sta WWF in CARE. Lafarge kot primer najbolj邸e okoljske prakse Direktor Lafarge Cementa VB (desno) prejema okoljsko nagrado iz rok biv邸ega podpredsednika ZDA Al Gora (drugi iz leve), za uporabo alternativnih goriv in materialov v Veliki Britaniji. Z enako prakso je v 2009 priela tudi slovenska podru転nica Lafargea cementarna v Trbovljah.
Kratka predstavitev cementarne iz Trbovelj V Trbovljah delujemo od leta 1876 Proizvodnja cca. 0,5 Mio ton V letu 2002 smo postali del skupine Lafarge Vodilne pozicije v vseh na邸ih dejavnostih Vodilni proizvajalec cementa na svetu Vodilni proizvajalec agregatov, 邸t. 3 na betonih Tretji najveji proizvajalec mavnih plo邸 Posluje v 78 dr転avah; zaposluje 78,000 ljudi 2,019 tovarn 邸irom sveta Trajnostne ambicije 2012 (za vsako poslovno enoto v skupini) tevilo zaposlenih: 160 tevilo zaposlenih preko kooperantov 400 Poslujemo v skladu z ISO 9001 in ISO 14001. Cca 600 dru転in ali 2.000 prebivalcev* *vir: 邸tudija 2004 EF Ljubljana 3
4 Kak邸na je bila tovarna v sedemdesetih in osemdesetih
...in kak邸na je danes 5
6 Zakaj skrb za trajnostni razvoj in uvajanje dobrih okoljskih praks? Proizvodnja cementa ima vpliv na okolje Za tono cementa porabimo skoraj 1 他 tone naravnih materialov, skupaj z emisijami v zrak pa 邸e za pribli転no 800 kg CO2. 1 tona = = 1 他 tone 800 kg CO2
Cement je osnovni gradbeni material Beton je drugi najbolj uporabljan material na svetu, za vodo Vplivi izdelkov uporabljenih za gradnjo domov so bili neodvisno raziskani V 100-letnem 転ivljenjskem ciklu bi tako hi邸a zgrajena iz betona emitirala 35 ton manj CO2 kot hi邸a iz lesa. V prihodnosti, v kateri priakujemo vedno toplej邸e klimatske razmere, ima lahko po rezultatih raziskav smotrna uporaba betona bolj邸i uinek od uporabe lesa v svojem 転ivljenjskem ciklu. Vi邸ja odvisnost od klimatskih naprav v zgradbah z leseno osnovo poleti; brez izkori邸anja sonca pozimi. Kljub temu pa cement potrebujemo za sodobno dru転bo Mostovi CestePoslovni objekti Avtocesta Maribor- LendavaPuchov most ez Dravo na Ptuju Europark Maribor ole in vrtci Glasbena 邸ola v Murski Soboti Stanovanja in hi邸eStadioniViaduktiParkiole in vrtci LjubljanaMaribor Ljubno ob Savinji Maribor Maribor
8 Postopek proizvodnje cementa nudi 邸tevilne prilo転nosti za uporabo odpadkov iz ostalih industrij, brez negativnih posledic na kakovost izdelkov in v podporo trajnostnega razvoja Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot surovin Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot goriv Uporaba cementnih dodatkov V procesu proizvodnje cementa dosega temperatura plamena od 1500 stopinj C do 2000 stopinj C
9 Preko 50.000 ton alternativnih materialov uporabimo vsako leto kot nadomestilo za surovino ali kot dodatek k konnemu izdelku. Prihranimo 85.000 ton surovin v naravi in zni転amo koliino odlo転enih alternativnih materialov na deponije Prihranimo 40.000 ton CO2 z uporabo kalciniranih (転ganih, ogljino-nevtralnih) surovin (pepel iz termoelektrarn, 転lindra iz 転elezarn). Vkljuevanje odpadkov drugih industrij med na邸e surovine dela na邸o (in tudi ostalo!) proizvodnjo bolj trajnostno CO2 uinek enak zasaditvi 55.000 dreves Koliina uporabljenega pepela v enem letu je enaka povr邸ini 邸tirih nogometnih igri邸 v vi邸ini enega metra. Partnerstvo z termoelektrarnama o邸tanj in Trbovlje v Sloveniji, s pomojo katerega proizvajamo okolju prijaznej邸e vrste cementa. S tem letno: zaradi prihranka osnovne surovine prihranimo 27.200 ton CO2 prepreimo odlaganje na deponije za ve kot 20.000 ton pepela v Trbovljah in o邸tanju
10 Goriva, kot so izrabljene avtomobilske gume, odpadna olja in gorljivi odpadki odpadna plastika predstavljajo win-win situacijo: Energijo pridobivamo iz goriv, ki bi nepredelani drugae konali med odpadki (organski del izgori; neorganski se vkljui v na邸e izdelke) Zamenjava fosilnih goriv, ki jih ohranjamo za prihodnje generacije Ogljino-nevtralna goriva pomenijo ni転ji CO2! Zadr転evanje zvi邸evanja cen energentov Energijo pridobivamo tudi iz alternativnih goriv, ki nam zagotavljajo bolj trajnosten vir energije za na邸 proces
11 Odpadki, ki niso ve primerni za snovno izrabo, postanejo s predelavo vir energije. Brez predelave bi ti odpadki veinoma konali na slovenskih smeti邸ih, kazili podobo krajine ter potencialno ogro転ali na邸o podtalnico. Prilo転nost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi ravnanja z odpadki. Stro転ja zakonodaja na podroju emisijskih vrednosti, zaradi katere so investicije v opremo za ni転je izpuste 邸e intenzivnej邸e, vpliv na okolje pa 邸e manj邸i. Tehnologija sose転iga je varen in uinkovit nain zmanj邸evanja koliine in koristne uporabe odpadkov, ki omogoa konkurennost podjetij na trgu Dokaz za to so uspe邸ne okoljske politike najbolj okoljsko ozave邸enih lanic EU. Zmanj邸anje emisij CO2 zaradi uporabe obnovljivih virov Skladnost z lokalno in evropsko zakonodajo Zni転anje stro邸kov celovitega upravljanja z odpadki Veja stopnja predelave odpadkov Lokalni energetski vir Zelo poasno izbolj邸evanje stanja v Sloveniji: v letu 2008 je povpreni Slovenec proizvedel 450 kilogramov komunalnih odpadkov. Kar 74 % je bilo prepeljanih na odlagali邸a, le 11 pa je bilo zbranih loeno. V Nemiji so na prebivalca na odlagali邸a prepeljali le 4 kilograme odpadkov Uporaba alternativnih goriv ima 邸e 邸tevilne druge prednosti za okolje:
Cementarna Lafarge v Trbovljah sodobna evropska cementarna Aprila 2009 smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) v skladu z EU in SLO zakonodajo ter klasifikacijo dejavnosti 3.1a naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih peeh s proizvodnjo zmogljivostjo ve kot 500 t na dan 5.1 Naprave za predelavo nevarnih odpadkov po postopkih kot so doloeni v Prilogi 4 (postopki R1, R5, R 6, R 8 in R9) Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS 邸t. 84/98, 45/00,20/01, 23/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/98, 50/01) z zmogljivostjo ve kot 10 ton na dan. Identino dovoljenje kot za najvejo slovensko cementarno v Anhovem, izdano leta 2007, ki prav tako uporablja alternativna goriva. 12
13 AVSTRIJAAVSTRIJA NEMIJANEMIJA POLJSKAPOLJSKA EKAEKA SLOVSLOVAKAAKA SSRBIJARBIJA BIHBIH HRVAKAHRVAKASLOVENISLOVENIJJAA Cizkovice Malogoszcz Kujawy Kirchdorf Mannersdorf Retznei Trbovlje Beocin Karsdorf MMAAD貼ARSKAD貼ARSKA Nadome邸anje fosilnih goriv z alternativnimi v % Retznei, Avstrija 79% W&P, Avstrija 65%* Karsdorf, Nemija 70% Peggau, Avstrija 55%* Mannersdorf, Avstrija 50% Anhovo, Slovenija 33%* Cizkovice, e邸ka 66% Koromano, Hrva邸ka 25%* Malogosz, Poljska 43% Na邸ice, Hrva邸ka 15%* Beoin, Srbija 35% Kujawy, Poljska 34% * Ocena Trbovlje, Slovenija 30% Na邸ice Dalmacijacement Lukavac Kakanj Anhovo W&P Peggau Koromano Holcim Holcim Heidelnerber Skupina Lafarge Skupina W&P Skupina Holcim Ali drugae: razvitej邸a kot je dr転ava, vi邸ji je dele転 uporabe alternativnih goriv v njenih cementarnah Najvi邸ji dele転i uporabe alternativnih goriv v ekolo邸ko najbolj zavednih in razvitih dr転avah vica, Avstrija in Nemija. 13
14 Konno je na tem podroju viden napredek tudi v Sloveniji. Z alternativnimi gorivi nas oskrbujejo partnerji, ki veliko veino teh goriv pridobijo na slovenskem trgu: Gorenje Surovina d.o.o.: Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega v Sloveniji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Slopak d.o.o.: Dobavitelj izrabljenih gum, katere imetnik zaradi po邸kodb, izrabe, izteka 転ivljenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne 転eli uporabljati in jo zato zavr転e ali namerava zavrei. Eco plus d.o.o., Kemis d.o.o., Saubermacher d.o.o. Dobavitelji odpadnih olj, zbranih v Sloveniji. Olja iz gospodinjstev in industrije ne konajo v odtokih in zastrupljajo podtalnico, temve nadome邸ajo del fosilnih goriv. Thermoteam (skupno podjetje Lafarge in Saubermacher) Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega v Avstriji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Del odpadkov slovenskega izvora (prekmurska in 邸tajerska regija). V dobrem letu in pol smo trajno in na ne邸kodljiv nain uporabili 15.557 ton alternativnih goriv veinoma lokalnega izvora, s katerimi smo nadomestili izkop in se転ig 17.374 ton premoga, v preteklosti pripeljanega iz Ju転noafri邸ke republike in Rusije. In kako je z alternativnimi gorivi v Sloveniji?
15 Na trajnostni razvoj je potreben 邸ir邸i pogled kot le iz vidika ekologije tipendiramo mlade v Zasavju povpreni zaposleni se je v preteklem letu izobra転eval 28,3 ur 90% zaposlenih je sodelovalo na najmanj enem izobra転evanju v letu Vzor 邸tevilnim podjetjem na podroju varnosti in zdravja pri delu V proizvodnji izvedli 236 varnostnih pregledov po metodi Du pont V sklopu sistema inovacij smo na podlagi predlogov zaposlenih uvedli in nagradili 16 izboj邸av. Na邸a vlaganja v lokalno okolje, na邸e zaposlene ter v odnose, ki jih imamo z njimi, koristijo okolju. Letno namenjamo 300.000 za donacije in sponzorstva projektov v lokalnem okolju Urejanje okolja s sajenjem dreves in dodatne ozelenitve v bli転ini tovarne in podroij v kamnolomu, kjer smo prenehali z izkori邸anjem surovine v skladu z najvi邸jimi ekolo邸kimi standardi.
16 Na spletni strani objavljamo polurne rezultate meritev izpustov in podrobna mesena okoljska poroila Podatke prikazujemo prostovoljno, k temu nismo zavezani. Mesena okoljska poroila prejema zainteresirana javnost in mediji. Na voljo brezplana telefonska 邸tevilka za dodatna pojasnila. Na邸e okoljske prakse predstavljamo tudi na strani Facebook ter v asopisu, ki ga 邸tirikrat letno prejmejo zaposleni, upokojenci, predstavniki lokalne skupnosti, mediji ter poslovni partnerji Lafargea. Okoljske prakse predstavljamo tudi s filmi na spletni strani, na Facebooku in na DVD-ju. Organizacija dnevov odprtih vrat. Vkljuevanje lokalnih skupnosti v delovanje podjetja
Ukrepi v izbolj邸ave: z nalo転bami v istilne naprave in zanesljivost obratovanja do ni転jih izpustov 17 Leto 2000 Leto 2010 Avtomatizacija procesa 2002; 4,375 mio Poveanje zanesljivosti 2003; 0,855 mio zmanj邸anje prahu in SO2 2004; 0,095 mio Zaprtje klinker hale 2005; 0,700 mio Skupaj v okoljske ukrepe: 17,725 mio Filter NOx 2007; 2,115 mio Od転veplevalna naprava 2006; 9,585 mio Ostale nalo転be v posodobitev tovarne: 13 mio Ozelenitev tovarne in njene okolice; 2006-2010
Emisije: rezultati trajnih meritev trajni monitoring* Zakonska meja Pred izgradnjo odv転epljevalne naprave Dale pod mejo, tudi izpod meje za sose転ig Zakonska meja za so-se転ig Izdaja IPPC in uvedba AG Zakonska meja za cementarne Dale pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sose転ig Zakonska meja za so-se転ig Izdaja IPPC in uvedba AG SO2 転veplov dioksid NOx Du邸ikovi oksidi *trajni monitoring se izvaja neprenehoma, ves as delovanja pei Pred izgradnjo odv転epljevalne naprave Maj 2007 April 2009 Maj 2007 April 2009 18
Emisije: rezultati trajnih meritev trajni monitoring* * trajni monitoring se izvaja neprenehoma, neposredno na dimniku naprave, ves as delovanja pei ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011 Dale pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sose転ig Izdaja IPPC in uvedba AG PM 10 prah rezultati vseh meritev in parametrov vedno izpod dovoljenih mejnih vrednosti SO2 saniran aprila 2007 s postavitvijo od転veplevalne naprave Izpolnjujemo tudi bolj ostre meje postavljene z uvedbo sose転iga April 2009Februar 2007 Zakonska meja za so-se転ig Zakonska meja za cementarne *** 19
20 Rezultati obasnih meritev* Zakonska meja ***Zakonska meja *** Izdaja IPPC In uporaba alternativnih goriv Zakonska meja za sose転ig ***Zakonska meja za sose転ig *** Izdaja IPPC in uporaba alternativnih goriv Benzen Dioksini furani April 2009 April 2009 * Obasne meritve vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011
21 Rezultati obasnih meritev* Zakonska meja za cementarne***Zakonska meja za cementarne*** Izdaja IPPC in uvedba alternativnih goriv Te転ke kovine rezultati vseh meritev in parametrov vedno globoko izpod dovoljenih mejnih vrednosti** obasno tudi pod mejo detekcije Z uvedbo alternativnih goriv 邸e ni転je emisije, v skladu z napovedmi * Obasne meritve vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011 April 2009
22 Trajnostni razvoj pomeni dolgorono obvezo Lafargea Ne moremo poeti pravih stvari, e ni v ozadju ekonomska upravienost Ostali bomo brez dela, z na邸imi 160 zaposlenimi ter zunanjimi izvajalci v lokalnem okolju, v katerem delujemo Kljub temu pa na邸e izku邸nje ka転ejo, da smo poleg obveze k trajnostnemu razvoju le-tega uspeli vkljuiti v na邸e poslovanje Trajnostni razvoj predstavlja jedro na邸ega poslovanja zaradi uporabe alternativnih materialov kot surovin, goriva in dodatkov, ki bodo vkljueni v na邸 proces proizvodnje za dosego tako ekonomskih, kot tudi ekolo邸kih koristi Na邸 vpliv na okolje se zmanj邸uje z uporabo materialov, ki so cenej邸i od uporabe naravnih virov. Na邸 izziv je nadaljno zni転anje na邸ega vpliva na okolje in proizvodnja bolj trajnostnih izdelkov za na邸e kupce. Zakljuek
23 Za dodatne informacije ali oglede tovarne nam pi邸ite na info@lafarge.si, ali nas obi邸ite na spletu: www.lafarge.si in www.facebook.com/lafarge.si Pridru転ite se preko 2.200 gostom, ki so se v zadnjih treh letih v 転ivo prepriali o dejstvih glede obratovanja cementarne Trbovlje in na邸ih vplivov na okolje. Va邸ega obiska bomo zelo veseli. Vljudno vabljeni!

More Related Content

Primer okoljske naravnanosti lafarge cement slovenija 2010

  • 2. 2 Dru転ba se zaveda, da trajni ekonomski razvoj ni mo転en brez socialnega razvoja, za邸ite okolja in spo邸tovanja lokalnih skupnosti. Lafarge si zadaja interna, stro転ja merila glede vplivov na okolje kot jih predpisuje lokalna zakonodaja V letu 2010 je bila dru転ba 邸esto leto zapored uvr邸eno med 100 najbolj trajnostnih dru転b sveta Partnerstva z organizacijami, kot sta WWF in CARE. Lafarge kot primer najbolj邸e okoljske prakse Direktor Lafarge Cementa VB (desno) prejema okoljsko nagrado iz rok biv邸ega podpredsednika ZDA Al Gora (drugi iz leve), za uporabo alternativnih goriv in materialov v Veliki Britaniji. Z enako prakso je v 2009 priela tudi slovenska podru転nica Lafargea cementarna v Trbovljah.
  • 3. Kratka predstavitev cementarne iz Trbovelj V Trbovljah delujemo od leta 1876 Proizvodnja cca. 0,5 Mio ton V letu 2002 smo postali del skupine Lafarge Vodilne pozicije v vseh na邸ih dejavnostih Vodilni proizvajalec cementa na svetu Vodilni proizvajalec agregatov, 邸t. 3 na betonih Tretji najveji proizvajalec mavnih plo邸 Posluje v 78 dr転avah; zaposluje 78,000 ljudi 2,019 tovarn 邸irom sveta Trajnostne ambicije 2012 (za vsako poslovno enoto v skupini) tevilo zaposlenih: 160 tevilo zaposlenih preko kooperantov 400 Poslujemo v skladu z ISO 9001 in ISO 14001. Cca 600 dru転in ali 2.000 prebivalcev* *vir: 邸tudija 2004 EF Ljubljana 3
  • 4. 4 Kak邸na je bila tovarna v sedemdesetih in osemdesetih
  • 6. 6 Zakaj skrb za trajnostni razvoj in uvajanje dobrih okoljskih praks? Proizvodnja cementa ima vpliv na okolje Za tono cementa porabimo skoraj 1 他 tone naravnih materialov, skupaj z emisijami v zrak pa 邸e za pribli転no 800 kg CO2. 1 tona = = 1 他 tone 800 kg CO2
  • 7. Cement je osnovni gradbeni material Beton je drugi najbolj uporabljan material na svetu, za vodo Vplivi izdelkov uporabljenih za gradnjo domov so bili neodvisno raziskani V 100-letnem 転ivljenjskem ciklu bi tako hi邸a zgrajena iz betona emitirala 35 ton manj CO2 kot hi邸a iz lesa. V prihodnosti, v kateri priakujemo vedno toplej邸e klimatske razmere, ima lahko po rezultatih raziskav smotrna uporaba betona bolj邸i uinek od uporabe lesa v svojem 転ivljenjskem ciklu. Vi邸ja odvisnost od klimatskih naprav v zgradbah z leseno osnovo poleti; brez izkori邸anja sonca pozimi. Kljub temu pa cement potrebujemo za sodobno dru転bo Mostovi CestePoslovni objekti Avtocesta Maribor- LendavaPuchov most ez Dravo na Ptuju Europark Maribor ole in vrtci Glasbena 邸ola v Murski Soboti Stanovanja in hi邸eStadioniViaduktiParkiole in vrtci LjubljanaMaribor Ljubno ob Savinji Maribor Maribor
  • 8. 8 Postopek proizvodnje cementa nudi 邸tevilne prilo転nosti za uporabo odpadkov iz ostalih industrij, brez negativnih posledic na kakovost izdelkov in v podporo trajnostnega razvoja Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot surovin Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot goriv Uporaba cementnih dodatkov V procesu proizvodnje cementa dosega temperatura plamena od 1500 stopinj C do 2000 stopinj C
  • 9. 9 Preko 50.000 ton alternativnih materialov uporabimo vsako leto kot nadomestilo za surovino ali kot dodatek k konnemu izdelku. Prihranimo 85.000 ton surovin v naravi in zni転amo koliino odlo転enih alternativnih materialov na deponije Prihranimo 40.000 ton CO2 z uporabo kalciniranih (転ganih, ogljino-nevtralnih) surovin (pepel iz termoelektrarn, 転lindra iz 転elezarn). Vkljuevanje odpadkov drugih industrij med na邸e surovine dela na邸o (in tudi ostalo!) proizvodnjo bolj trajnostno CO2 uinek enak zasaditvi 55.000 dreves Koliina uporabljenega pepela v enem letu je enaka povr邸ini 邸tirih nogometnih igri邸 v vi邸ini enega metra. Partnerstvo z termoelektrarnama o邸tanj in Trbovlje v Sloveniji, s pomojo katerega proizvajamo okolju prijaznej邸e vrste cementa. S tem letno: zaradi prihranka osnovne surovine prihranimo 27.200 ton CO2 prepreimo odlaganje na deponije za ve kot 20.000 ton pepela v Trbovljah in o邸tanju
  • 10. 10 Goriva, kot so izrabljene avtomobilske gume, odpadna olja in gorljivi odpadki odpadna plastika predstavljajo win-win situacijo: Energijo pridobivamo iz goriv, ki bi nepredelani drugae konali med odpadki (organski del izgori; neorganski se vkljui v na邸e izdelke) Zamenjava fosilnih goriv, ki jih ohranjamo za prihodnje generacije Ogljino-nevtralna goriva pomenijo ni転ji CO2! Zadr転evanje zvi邸evanja cen energentov Energijo pridobivamo tudi iz alternativnih goriv, ki nam zagotavljajo bolj trajnosten vir energije za na邸 proces
  • 11. 11 Odpadki, ki niso ve primerni za snovno izrabo, postanejo s predelavo vir energije. Brez predelave bi ti odpadki veinoma konali na slovenskih smeti邸ih, kazili podobo krajine ter potencialno ogro転ali na邸o podtalnico. Prilo転nost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi ravnanja z odpadki. Stro転ja zakonodaja na podroju emisijskih vrednosti, zaradi katere so investicije v opremo za ni転je izpuste 邸e intenzivnej邸e, vpliv na okolje pa 邸e manj邸i. Tehnologija sose転iga je varen in uinkovit nain zmanj邸evanja koliine in koristne uporabe odpadkov, ki omogoa konkurennost podjetij na trgu Dokaz za to so uspe邸ne okoljske politike najbolj okoljsko ozave邸enih lanic EU. Zmanj邸anje emisij CO2 zaradi uporabe obnovljivih virov Skladnost z lokalno in evropsko zakonodajo Zni転anje stro邸kov celovitega upravljanja z odpadki Veja stopnja predelave odpadkov Lokalni energetski vir Zelo poasno izbolj邸evanje stanja v Sloveniji: v letu 2008 je povpreni Slovenec proizvedel 450 kilogramov komunalnih odpadkov. Kar 74 % je bilo prepeljanih na odlagali邸a, le 11 pa je bilo zbranih loeno. V Nemiji so na prebivalca na odlagali邸a prepeljali le 4 kilograme odpadkov Uporaba alternativnih goriv ima 邸e 邸tevilne druge prednosti za okolje:
  • 12. Cementarna Lafarge v Trbovljah sodobna evropska cementarna Aprila 2009 smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) v skladu z EU in SLO zakonodajo ter klasifikacijo dejavnosti 3.1a naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih peeh s proizvodnjo zmogljivostjo ve kot 500 t na dan 5.1 Naprave za predelavo nevarnih odpadkov po postopkih kot so doloeni v Prilogi 4 (postopki R1, R5, R 6, R 8 in R9) Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS 邸t. 84/98, 45/00,20/01, 23/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/98, 50/01) z zmogljivostjo ve kot 10 ton na dan. Identino dovoljenje kot za najvejo slovensko cementarno v Anhovem, izdano leta 2007, ki prav tako uporablja alternativna goriva. 12
  • 13. 13 AVSTRIJAAVSTRIJA NEMIJANEMIJA POLJSKAPOLJSKA EKAEKA SLOVSLOVAKAAKA SSRBIJARBIJA BIHBIH HRVAKAHRVAKASLOVENISLOVENIJJAA Cizkovice Malogoszcz Kujawy Kirchdorf Mannersdorf Retznei Trbovlje Beocin Karsdorf MMAAD貼ARSKAD貼ARSKA Nadome邸anje fosilnih goriv z alternativnimi v % Retznei, Avstrija 79% W&P, Avstrija 65%* Karsdorf, Nemija 70% Peggau, Avstrija 55%* Mannersdorf, Avstrija 50% Anhovo, Slovenija 33%* Cizkovice, e邸ka 66% Koromano, Hrva邸ka 25%* Malogosz, Poljska 43% Na邸ice, Hrva邸ka 15%* Beoin, Srbija 35% Kujawy, Poljska 34% * Ocena Trbovlje, Slovenija 30% Na邸ice Dalmacijacement Lukavac Kakanj Anhovo W&P Peggau Koromano Holcim Holcim Heidelnerber Skupina Lafarge Skupina W&P Skupina Holcim Ali drugae: razvitej邸a kot je dr転ava, vi邸ji je dele転 uporabe alternativnih goriv v njenih cementarnah Najvi邸ji dele転i uporabe alternativnih goriv v ekolo邸ko najbolj zavednih in razvitih dr転avah vica, Avstrija in Nemija. 13
  • 14. 14 Konno je na tem podroju viden napredek tudi v Sloveniji. Z alternativnimi gorivi nas oskrbujejo partnerji, ki veliko veino teh goriv pridobijo na slovenskem trgu: Gorenje Surovina d.o.o.: Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega v Sloveniji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Slopak d.o.o.: Dobavitelj izrabljenih gum, katere imetnik zaradi po邸kodb, izrabe, izteka 転ivljenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne 転eli uporabljati in jo zato zavr転e ali namerava zavrei. Eco plus d.o.o., Kemis d.o.o., Saubermacher d.o.o. Dobavitelji odpadnih olj, zbranih v Sloveniji. Olja iz gospodinjstev in industrije ne konajo v odtokih in zastrupljajo podtalnico, temve nadome邸ajo del fosilnih goriv. Thermoteam (skupno podjetje Lafarge in Saubermacher) Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega v Avstriji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Del odpadkov slovenskega izvora (prekmurska in 邸tajerska regija). V dobrem letu in pol smo trajno in na ne邸kodljiv nain uporabili 15.557 ton alternativnih goriv veinoma lokalnega izvora, s katerimi smo nadomestili izkop in se転ig 17.374 ton premoga, v preteklosti pripeljanega iz Ju転noafri邸ke republike in Rusije. In kako je z alternativnimi gorivi v Sloveniji?
  • 15. 15 Na trajnostni razvoj je potreben 邸ir邸i pogled kot le iz vidika ekologije tipendiramo mlade v Zasavju povpreni zaposleni se je v preteklem letu izobra転eval 28,3 ur 90% zaposlenih je sodelovalo na najmanj enem izobra転evanju v letu Vzor 邸tevilnim podjetjem na podroju varnosti in zdravja pri delu V proizvodnji izvedli 236 varnostnih pregledov po metodi Du pont V sklopu sistema inovacij smo na podlagi predlogov zaposlenih uvedli in nagradili 16 izboj邸av. Na邸a vlaganja v lokalno okolje, na邸e zaposlene ter v odnose, ki jih imamo z njimi, koristijo okolju. Letno namenjamo 300.000 za donacije in sponzorstva projektov v lokalnem okolju Urejanje okolja s sajenjem dreves in dodatne ozelenitve v bli転ini tovarne in podroij v kamnolomu, kjer smo prenehali z izkori邸anjem surovine v skladu z najvi邸jimi ekolo邸kimi standardi.
  • 16. 16 Na spletni strani objavljamo polurne rezultate meritev izpustov in podrobna mesena okoljska poroila Podatke prikazujemo prostovoljno, k temu nismo zavezani. Mesena okoljska poroila prejema zainteresirana javnost in mediji. Na voljo brezplana telefonska 邸tevilka za dodatna pojasnila. Na邸e okoljske prakse predstavljamo tudi na strani Facebook ter v asopisu, ki ga 邸tirikrat letno prejmejo zaposleni, upokojenci, predstavniki lokalne skupnosti, mediji ter poslovni partnerji Lafargea. Okoljske prakse predstavljamo tudi s filmi na spletni strani, na Facebooku in na DVD-ju. Organizacija dnevov odprtih vrat. Vkljuevanje lokalnih skupnosti v delovanje podjetja
  • 17. Ukrepi v izbolj邸ave: z nalo転bami v istilne naprave in zanesljivost obratovanja do ni転jih izpustov 17 Leto 2000 Leto 2010 Avtomatizacija procesa 2002; 4,375 mio Poveanje zanesljivosti 2003; 0,855 mio zmanj邸anje prahu in SO2 2004; 0,095 mio Zaprtje klinker hale 2005; 0,700 mio Skupaj v okoljske ukrepe: 17,725 mio Filter NOx 2007; 2,115 mio Od転veplevalna naprava 2006; 9,585 mio Ostale nalo転be v posodobitev tovarne: 13 mio Ozelenitev tovarne in njene okolice; 2006-2010
  • 18. Emisije: rezultati trajnih meritev trajni monitoring* Zakonska meja Pred izgradnjo odv転epljevalne naprave Dale pod mejo, tudi izpod meje za sose転ig Zakonska meja za so-se転ig Izdaja IPPC in uvedba AG Zakonska meja za cementarne Dale pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sose転ig Zakonska meja za so-se転ig Izdaja IPPC in uvedba AG SO2 転veplov dioksid NOx Du邸ikovi oksidi *trajni monitoring se izvaja neprenehoma, ves as delovanja pei Pred izgradnjo odv転epljevalne naprave Maj 2007 April 2009 Maj 2007 April 2009 18
  • 19. Emisije: rezultati trajnih meritev trajni monitoring* * trajni monitoring se izvaja neprenehoma, neposredno na dimniku naprave, ves as delovanja pei ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011 Dale pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sose転ig Izdaja IPPC in uvedba AG PM 10 prah rezultati vseh meritev in parametrov vedno izpod dovoljenih mejnih vrednosti SO2 saniran aprila 2007 s postavitvijo od転veplevalne naprave Izpolnjujemo tudi bolj ostre meje postavljene z uvedbo sose転iga April 2009Februar 2007 Zakonska meja za so-se転ig Zakonska meja za cementarne *** 19
  • 20. 20 Rezultati obasnih meritev* Zakonska meja ***Zakonska meja *** Izdaja IPPC In uporaba alternativnih goriv Zakonska meja za sose転ig ***Zakonska meja za sose転ig *** Izdaja IPPC in uporaba alternativnih goriv Benzen Dioksini furani April 2009 April 2009 * Obasne meritve vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011
  • 21. 21 Rezultati obasnih meritev* Zakonska meja za cementarne***Zakonska meja za cementarne*** Izdaja IPPC in uvedba alternativnih goriv Te転ke kovine rezultati vseh meritev in parametrov vedno globoko izpod dovoljenih mejnih vrednosti** obasno tudi pod mejo detekcije Z uvedbo alternativnih goriv 邸e ni転je emisije, v skladu z napovedmi * Obasne meritve vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011 April 2009
  • 22. 22 Trajnostni razvoj pomeni dolgorono obvezo Lafargea Ne moremo poeti pravih stvari, e ni v ozadju ekonomska upravienost Ostali bomo brez dela, z na邸imi 160 zaposlenimi ter zunanjimi izvajalci v lokalnem okolju, v katerem delujemo Kljub temu pa na邸e izku邸nje ka転ejo, da smo poleg obveze k trajnostnemu razvoju le-tega uspeli vkljuiti v na邸e poslovanje Trajnostni razvoj predstavlja jedro na邸ega poslovanja zaradi uporabe alternativnih materialov kot surovin, goriva in dodatkov, ki bodo vkljueni v na邸 proces proizvodnje za dosego tako ekonomskih, kot tudi ekolo邸kih koristi Na邸 vpliv na okolje se zmanj邸uje z uporabo materialov, ki so cenej邸i od uporabe naravnih virov. Na邸 izziv je nadaljno zni転anje na邸ega vpliva na okolje in proizvodnja bolj trajnostnih izdelkov za na邸e kupce. Zakljuek
  • 23. 23 Za dodatne informacije ali oglede tovarne nam pi邸ite na info@lafarge.si, ali nas obi邸ite na spletu: www.lafarge.si in www.facebook.com/lafarge.si Pridru転ite se preko 2.200 gostom, ki so se v zadnjih treh letih v 転ivo prepriali o dejstvih glede obratovanja cementarne Trbovlje in na邸ih vplivov na okolje. Va邸ega obiska bomo zelo veseli. Vljudno vabljeni!