ݺߣ

ݺߣShare a Scribd company logo

Za zeleni razvojni preboj

•
•
BISOL Solar Company
BISOL Solar Company

Pomemben del razvoja tako pri prehodu na obnovljive vire energije kot zelenem gospodarstvu predstavlja tudi fotovolatika. Že danes v svetovnem merilu fotovoltaika predstavlja široko dostopen vir energije, ki zmanjšuje izpuste škodljivih toplogrednih plinov in spodbuja prehod v nizkoogljično družbo. Spodbuja tehnološki razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, omogoča nova zelena delovna mesta ter izrabo obnovljivega vira energije in uporabo zelene elektrike.

1 of 9
ZA ZELENI RAZVOJNI PREBOJ! Pomen fotovoltaike za trajnostni razvoj dr. Uroš Merc, predsednik ZSFI Ljubljana, 25. oktober 2012
Fotovoltaika Obnovljiv energetski vir (za človeka neomejen energetski vir) Velik potencial uporabe (8.000-krat presega potrebe po primarni energiji) Ekološko sprejemljiv (nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov) Dostopen (geopolitično neodvisen) Zanesljiv (Sonce vedno znova posije) Visokotehnološki (dosežek sodobne polprevodniške znanosti) Razpršen (smotrn za majhne in velike sončne elektrarne) Estetski (skladnost z objekti in naravo, raznolikih sodobnih oblik) Modularen (sončne elektrarne reda nekaj vatov do več MW) Robusten (širok temperaturni spekter delovanja) Nezahteven za vzdrževanje (zanesljiv z minimalno vzdrževanja) Način delovanja (neslišen) Cenovno konkurenčen
Fotovoltaika in trajnostni razvoj • Povečanje OVE v rabi bruto končne energije: Predvidena končna poraba električne energije v Sloveniji za leto 2012 je 11.927,3 GWh. Road map ZSFI predvideva v letu 2020 1.514,4 MW skupnih instaliranih kapacitet sončnih elektrarn, ki bodo na letnem nivoju proizvedle 1.590,12 GWh električne energija, t. j. 13,33 % sedanje končne porabe električne energije. • Zelena delovna mesta (2.400 zaposlitev v Sloveniji konec leta 2011) • Zmanjšanje izpustov CO2 in prehod v nizkoogljično družbo (na vsak inštaliran kW zmanjšamo izpuste CO2 za 600g, do 2020 bi lahko v Sloveniji letno s sončnimi elektrarnami zmanjšali izpuste za skoraj milijon ton CO2) • Tehnološki razvoj, spodbujanje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva • Široko dostopen vir energije
Raba električne energije Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta: • 20 % OVE v skupni rabi bruto končne energije Evropske skupnosti Akcijski načrt Slovenije za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020: • do leta 2020 najmanj 25 % OVE v rabi bruto končne energije V letu 2010 je bil delež OVE v končni skupni rabi energije v Republiki Sloveniji 19,8 %. Fotovoltaika - pokrivanje potreb po električni energiji leta 2011: - Slovenija: 0,9 % potreb po električni energiji - Italija: 5 % potreb po električni energiji - Nemčija: 3 % potreb po električni energiji - Španija: 2,6 % potreb po električni energiji Po najnovejših predvidevanjih Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) bi lahko fotovoltaika v letu 2030 pokrivala najmanj 10- oziroma ob najbolj perspektivni možnosti kar 25 % potreb po električni energiji v Evropi. Vir: Statistični urad RS, EPIA, Fraunhofer Institute, International Solar Energy Research Center
Kapacitete sončnih elektrarn Ključni podatki o fotovoltaiki za leto 2011 za Evropsko unijo (EU-27): • Skupna zmogljivost konec leta 2011: 51,4 GW (29,8 GW konec leta 2010) • Inštalirana zmogljivost v letu 2011: 21,5 GW (13,7 GW v letu 2010) • Skupna proizvodnja električne energije: 44,8 TWh v letu 2011 (22,6 TWh v letu 2010) V Sloveniji je na današnji dan 25.10.2012 v registru deklaracij proizvodnih naprav vnesenih 2.420 sončnih elektrarn skupne kapacitete 176.352,14 kW. Kapacitete sončnih elektrarn v EU predstavljajo 74 % vseh svetovnih kapacitet sončnih elektrarn (69 GW). Konec leta 2011 je bilo v Evropski uniji (EU-27) zmogljivost sončnih elektrarn 102,2 W na prebivalca, v Sloveniji 44,1 W na prebivalca. Vir: Baromètre photovoltaïque 2012, Agencija RS za energijo
Večanje števila sončnih elektrarn Graf: Kumulativne kapacitete sončnih elektrarn po državah v MW Tabela: Letno inštalirane sončne elektrarne po državah v MW 2009 2010 2011 2007 2008 Slovenija 1 1 6 27 46 Italija 58 338 712 2326 9284 Nemčija 1271 1809 3806 7408 7485 Španija 569 2843 20 441 372 Vir: EPIA
Zelena delovna mesta • 2.400 zaposlenih v panogi konec leta 2011 v Sloveniji. Študija Ministrstva za infrastrukturo in prostor pa na fotovoltaiko veže 2.135 delovnih mest • 30 novih delovnih mest na vsak nov MW proizvedenih in inštaliranih fotonapetostnih modulov na globalnem nivoju • 187.000 predvidenih zaposlitev v panogi na globalnem nivoju leta 2020 Vir: ZSFI, EPIA, Greenpeace, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Zmanjšanje izpustov CO2 Zaveza EU: • do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 Doprinos fotovoltaike: • Pri zdajšnji svetovni energetski mešanici na vsako kWh v zrak izpustimo 600 g CO2. • 172 MW do danes inštaliranih sončnih elektrarn v Sloveniji glede na zgornji podatek že zdaj letno prihranimo 110.000 ton CO2. • Fotovoltaika naj bi na svetovni ravni leta 2020 letno prihranila tudi 540 milijonov ton izpustov CO2, v Sloveniji skoraj 1 milijon C02 • Skupno bi lahko s fotovoltaiko od leta 2003 do leta 2020 prihranili tudi več kot 2 milijardi ton emisij CO2. Vir: EPIA, Greenpeace
Združenje slovenske fotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 802 182; F: 082 802 183 I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si

More Related Content

Za zeleni razvojni preboj

  • 1. ZA ZELENI RAZVOJNI PREBOJ! Pomen fotovoltaike za trajnostni razvoj dr. Uroš Merc, predsednik ZSFI Ljubljana, 25. oktober 2012
  • 2. Fotovoltaika Obnovljiv energetski vir (za človeka neomejen energetski vir) Velik potencial uporabe (8.000-krat presega potrebe po primarni energiji) Ekološko sprejemljiv (nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov) Dostopen (geopolitično neodvisen) Zanesljiv (Sonce vedno znova posije) Visokotehnološki (dosežek sodobne polprevodniške znanosti) Razpršen (smotrn za majhne in velike sončne elektrarne) Estetski (skladnost z objekti in naravo, raznolikih sodobnih oblik) Modularen (sončne elektrarne reda nekaj vatov do več MW) Robusten (širok temperaturni spekter delovanja) Nezahteven za vzdrževanje (zanesljiv z minimalno vzdrževanja) Način delovanja (neslišen) Cenovno konkurenčen
  • 3. Fotovoltaika in trajnostni razvoj • Povečanje OVE v rabi bruto končne energije: Predvidena končna poraba električne energije v Sloveniji za leto 2012 je 11.927,3 GWh. Road map ZSFI predvideva v letu 2020 1.514,4 MW skupnih instaliranih kapacitet sončnih elektrarn, ki bodo na letnem nivoju proizvedle 1.590,12 GWh električne energija, t. j. 13,33 % sedanje končne porabe električne energije. • Zelena delovna mesta (2.400 zaposlitev v Sloveniji konec leta 2011) • Zmanjšanje izpustov CO2 in prehod v nizkoogljično družbo (na vsak inštaliran kW zmanjšamo izpuste CO2 za 600g, do 2020 bi lahko v Sloveniji letno s sončnimi elektrarnami zmanjšali izpuste za skoraj milijon ton CO2) • Tehnološki razvoj, spodbujanje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva • Široko dostopen vir energije
  • 4. Raba električne energije Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta: • 20 % OVE v skupni rabi bruto končne energije Evropske skupnosti Akcijski načrt Slovenije za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020: • do leta 2020 najmanj 25 % OVE v rabi bruto končne energije V letu 2010 je bil delež OVE v končni skupni rabi energije v Republiki Sloveniji 19,8 %. Fotovoltaika - pokrivanje potreb po električni energiji leta 2011: - Slovenija: 0,9 % potreb po električni energiji - Italija: 5 % potreb po električni energiji - Nemčija: 3 % potreb po električni energiji - Španija: 2,6 % potreb po električni energiji Po najnovejših predvidevanjih Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) bi lahko fotovoltaika v letu 2030 pokrivala najmanj 10- oziroma ob najbolj perspektivni možnosti kar 25 % potreb po električni energiji v Evropi. Vir: Statistični urad RS, EPIA, Fraunhofer Institute, International Solar Energy Research Center
  • 5. Kapacitete sončnih elektrarn Ključni podatki o fotovoltaiki za leto 2011 za Evropsko unijo (EU-27): • Skupna zmogljivost konec leta 2011: 51,4 GW (29,8 GW konec leta 2010) • Inštalirana zmogljivost v letu 2011: 21,5 GW (13,7 GW v letu 2010) • Skupna proizvodnja električne energije: 44,8 TWh v letu 2011 (22,6 TWh v letu 2010) V Sloveniji je na današnji dan 25.10.2012 v registru deklaracij proizvodnih naprav vnesenih 2.420 sončnih elektrarn skupne kapacitete 176.352,14 kW. Kapacitete sončnih elektrarn v EU predstavljajo 74 % vseh svetovnih kapacitet sončnih elektrarn (69 GW). Konec leta 2011 je bilo v Evropski uniji (EU-27) zmogljivost sončnih elektrarn 102,2 W na prebivalca, v Sloveniji 44,1 W na prebivalca. Vir: Baromètre photovoltaïque 2012, Agencija RS za energijo
  • 6. Večanje števila sončnih elektrarn Graf: Kumulativne kapacitete sončnih elektrarn po državah v MW Tabela: Letno inštalirane sončne elektrarne po državah v MW 2009 2010 2011 2007 2008 Slovenija 1 1 6 27 46 Italija 58 338 712 2326 9284 Nemčija 1271 1809 3806 7408 7485 Španija 569 2843 20 441 372 Vir: EPIA
  • 7. Zelena delovna mesta • 2.400 zaposlenih v panogi konec leta 2011 v Sloveniji. Študija Ministrstva za infrastrukturo in prostor pa na fotovoltaiko veže 2.135 delovnih mest • 30 novih delovnih mest na vsak nov MW proizvedenih in inštaliranih fotonapetostnih modulov na globalnem nivoju • 187.000 predvidenih zaposlitev v panogi na globalnem nivoju leta 2020 Vir: ZSFI, EPIA, Greenpeace, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
  • 8. Zmanjšanje izpustov CO2 Zaveza EU: • do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 Doprinos fotovoltaike: • Pri zdajšnji svetovni energetski mešanici na vsako kWh v zrak izpustimo 600 g CO2. • 172 MW do danes inštaliranih sončnih elektrarn v Sloveniji glede na zgornji podatek že zdaj letno prihranimo 110.000 ton CO2. • Fotovoltaika naj bi na svetovni ravni leta 2020 letno prihranila tudi 540 milijonov ton izpustov CO2, v Sloveniji skoraj 1 milijon C02 • Skupno bi lahko s fotovoltaiko od leta 2003 do leta 2020 prihranili tudi več kot 2 milijardi ton emisij CO2. Vir: EPIA, Greenpeace
  • 9. Združenje slovenske fotovoltaične industrije Gospodarsko interesno združenje Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T: 082 802 182; F: 082 802 183 I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si