Zaznavni Procesi 1, Predavanje na Oddelku za psihologijo, Univerza v Mariboru
Perception and sensation, Lecture at the Department of Psychology, The University of Maribor
5. Struktura 1. predavanjaDefinicija in funkcijazaznavanjaObčutki in zaznavanjeČutilovidaMožganskiprocespovezani z vidomBarve in defektividaGlobinskozaznavanjeUvod k iluzijam (BBC Horizon)
9. OsnovnaliteraturaGoodale, M. & Milner, D. (2006). One brain – two visual systems. The Psychologist, 19, p.660-663.Goodale, M. A. & Milner, A. D. 2004. Sight Unseen: An Exploration of Conscious and Unconscious Vision. Oxford: Oxford University Press.Pečjak, V. (1975). Psihologijaspoznavanja. DZS, Ljubljana (p.5-120)Martin, G.N., Carlson, N.R. & Buskist, W. (2010). Psychology, Pearson (poglavje 5 in 6 – sensation and perception)Polič, M. (1986). Poglavjaizzaznavanja. FF Ljubljana.
10. Občutenje in zaznaveNašizaznavnisistemipridobivajoinformacijeO zunanjemsvetuO procesihznotrajnašegatelesaZaznave so nujnezazadovoljevanjenašihpotreb. Kakšnih?Vsejedci, plenilci, plen, abstraktnimisleciFleksibilni, inteligentniČutiladobijoinformacije, možganijihtransformirajo in interpretirajo
17. V zadnjih 30. letihRaziskave z živalmiPsihofizika – občutljivostvizualnegaodzivaRaziskavevizualnegafenomena – iluzijeŠtudijeprimera v nevrofiziologiji – Dee FletcherNevroznanost (skeniranjemožgan, MRI - Magnetic resonance imaging)
26. Vid Razlike med občutki (čutila) in zaznavami (procesiranjeobčutkov)Občutki – transmisijafizičneenergije v nevronskoaktivnostZaznavanje – interpretacijaobčutkov, odvisna od znanja, izkušenj in razumevanjasveta. Občutkidobijopomen (dalmatinec)
30. Študijaprimera – Dee FletcherZastrupitev z ogljikovimmonoksidomuničilanekatere dele možganpomembneza vidKortikalnaslepotaDelnavizualnazavestFragmentiraneizkušnjeVidibarve in površinskostrukturopredmetov
31. Goodale & Milner (2004) Sight UnseenNe razpoznaobrazovLočevanjeenostavnihoblik in predmetovNe “vidi” predmetov in ljudiNi sposobnakopiratirisanja, lahko pa rišepospominu
33. Kakosi to razlagamo?Nizkavizualnazavestokolja – stvari ne vidiUporabavidazamobilnost in manipulacijopredmetovPoglejmosimalobližjeKakomožganiprocesirajovidnoinformacijo?Vid se začne s svetlobo, kivzdražioko
36. Na mrežniciSvetlobavzdražifotoreceptorje v očesu (čepke in paličice)Kemičnareakcija – nevrotransmiterji– dražljajbipolarnimcelicam– ganglijskimcelicam do optičnegaživca in v možgane.
40. DimenzijebarvTon – odvisen od valovnedolžineSvetlost – odvisna od intenzivnostiozenergijeSaturacijaaličistostbarve - odvisna od svetlobenaistivalovnidolžini, manjvariacijeboljsaturirana je barva (zelordeča)KAKŠNE BARVE VIDIMO V MRAKU?
42. Defekti v viduDikromatičnost – pomanjkanjeenega od fotopigmentovProtanopija (pomanjkanjefotopigmentazardečečepke)Deuteranopija (zeleničepkiimajordečfotopigment)Tritanopija (pomanjkanjemodregafotopigmenta – nebo je živozeleno)Sinestezija – zaznavanjebarvobslušnihdražljajih