3. Z Opazovalno Metodo Delamo Natanko to Opazujemo! Opazovanje je raziskovalna metoda, z uporabo katere zbiramo podatke z opazovanjem oseb Obiajno jo uporabljamo v naravnem okolju in ne v laboratorijskem visoko kontroliranem
4. Kvantitativna ali Kvalitativna ? Podatki zbrani z opazovanjem so pogosto kvantitativni in kvalitativni. Raziskovalec i邸e vedenjske kategorije, ki predstavljajo udele転enev odnos do razlinih pojavov (dela, razmerij, hrane ipd.). Vedenja, ki spadajo v te kategorije se zabele転ijo in analizirajo.
5. Vse Opazovalne Metode Vsebujejo Nartovanje, kategorizacijo vedenja (igra, hoja, sedenje), ki mu sledi sistematino opazovanje Rezultate ponavadi analiziramo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod.
6. Naturalistino Opazovanje 貼ivali Primeri naturalistinih opazovanj na televiziji psihologi in biologi opazujejo vedenje 転ivali v njihovem naravnem okolju. E.g. lirorepec http:// uk.youtube.com/watch?v =VjE0Kdfos4Y&feature=related
7. Naturalistino Opazovanje 貼ivali Etologi, Primerjalni in evolucijski psihologi pojasnjujejo adaptacijo in pre転ivetje 転ivali v naravnem okolju. To znanje pa nam pomaga razumeti evolucijske mehanizme vedenja ljudi E .g. E volu cija igralnega vedenja http:// uk.youtube.com/watch?v =zvpG6lkGMVs&feature=related
8. Naturalistino Opazovanje - Ljudje Ko se osebe v njihovem naravnem okolju ne zavedajo, da so del opazovalne 邸tudije, je njihovo vedenje naravno Pomembno je, da se izognemo pristranskosti opazovalca. To re邸imo z ve opazovalci, katerih opazovalne podatke potem primerjamo Uporabimo le tiste ocene pri katerih se opazovalci strinjajo Enojna slepa tehnika se uporablja, ko se hoemo izogniti , da bi priakovanja opazovalca vplivala na rezultate. Opazovalci niso seznanjeni z raziskovalno hipotezo
9. Aktivnost Psihologinja 転eli opazovati igralno vedenje pri otrocih v vrtcu. Zanima jo ali spol otrok vpliva na izbiro igra. Kaj vse mora narediti preden prine z opazovanji?
10. Otrok ni naredil ni (ve kot 2 minuti) 8 Otrok je uporabil plastelin 7 Otrok se igra z lego kockami 6 Otrok se igra s punko 5 Otrok se igra s plastinimi posodicami 4 Otrok se igra z vodo 3 Otrok se igra s peskom 2 Otrok gleda proti knjigam 1 N e Da Oznaite kolono Ne e vedenje ni bilo prisotno Oznaite kolono Da e je bilo vedenje opa転eno Da tum : Ime Opazovalca : 15 minutno opazovanje Kategorije: Igralno Vedenje
11. Rezultati Opazovalka bo se邸tela kolikokrat je bila posamezna igraa uporabljena s strani deklic in dekov Rezultati bodo pokazali katere igrae so otroci izbrali. Ne bomo pa imeli nobenih informacij o vzrokih za te preference. Za to moramo uporabiti druge metode.
12. Kontrolirano ali Laboratorijsko Opazovanje Nekatera opazovanja se izvajajo v strogo kontroliranem laboratorijskem okolju To omogoa vejo kontrolo nad spremenljivkami, izgubi pa na ekolo邸ki veljavnosti (validity).
13. Opazovanje z Udele転bo Raziskovalec postane del opazovane skupine. Posledica je bolj邸e kvalitativno razumevanje opazovanih vedenj. Je pa te転ko za opazovalca ostati nepristranski Formirajo se razmerja, ki vplivajo na raziskovalev pogled na situacijo
14. Opazovanje z Udele転bo Raziskovalec se lahko identificira ali pa ostane skriven etine implikacije Udele転eno opazovanje najvekrat v socialni psihologiji
16. Odkrito Opazovanje Ko se osebe zavedajo, da so opazovane le-to lahko vpliva na njihovo vedenje Znano je, da udele転enci reagirajo na raziskovaleve interese in priakovanja, in modificirajo vedenje tako, je socialno bolj sprejemljivo ali pa se obna邸ajo nenaravno (Big Brother)
17. Prednosti Opazovalne Metode Posebej uporabna v kombinaciji z drugimi metodami Mona ekolo邸ka veljavnost Efekten in etien nain prouevanja otrok in 転ivali Odlina za odkrivanje specifinih vedenj v doloenem okolju Predstavlja podlago za nadaljnje raziskave
18. Pomanjkljivosti Opazovalne Metode Opazovalno 邸tudijo je skoraj nemogoe replicirati glede na to, da je v naravnih okoli邸inah, ki pa se le redko identino ponovijo tevilni etini problemi povezani z raziskavo, ki nima soglasja udele転encev Ne dokazuje vzronega odnosa V naravnih okoli邸inah nimamo kontrole (ne velja za strukturirano opazovanje) Predsodek opazovalca in karakteristika potrebe vplivajo na rezultate demand characteristics
19. Aktivnost Kaj je naturalistino opazovanje ? Kaj je udele転eno opazovanje ? Kaj je ne-udele転eno opazovanje ? Kaj je plan opazovanja ? Kaj je odkrito opazovanje ? Kaj je prikrito opazovanje? Imenujte 3 pomanjkljivosti in 3 prednosti opazovalne metode v psihologiji
20. tudija Primera tudije primerov najpogosteje v klininem okolju za odkrivanje podrobnih informacij o specifini du邸evni motnji ali vedenjskem problemu Mali Hans (Freud, 1909) (lanek) Anna O (Freud, 1910).
21. tudija Primera Namenjena zbiranju podatkov in razvijanju novih teorij Vkljuuje zbiranje informacij na strukturiran in organiziran nain. Obsega razline metode zbiranja teh podatkov tudija primera se koncentrira samo na en primer, ne pa na veliko 邸tevilo primerov, kar jo razlikuje od drugih raziskovalnih metod Posameznik ali skupina posameznikov, ki imajo skupen neobiajen problem ali karakteristiko. Lahko tudi specifino okolje (邸ola) ali skupina delavcev (psihologi v mariborskih 邸olah) .
22. Znailnosti tudije primera so obiajno longitudinalne, posledica pa veliko podatkov o primeru. Primer Zapu邸eni otroci (Fritzl), serijski morilci http:// uk.youtube.com/watch?v =ipt0pjz0mwg&feature=related
23. tudija Primera je Sestavljena iz Veih Delov Zgodovina primera zbrana iz razlinih virov medicinska kartoteka, 邸olska sprievala, zapiski socialnih slu転b Razgovorov s posameznikom, ki ga 邸tudiramo in po potrebi z ljudmi, ki so z njim povezani Vpra邸alniki ali psihometrini testi dajejo informacije o osebnosti, razpolo転enju in sposobnostih Dnevniki osebe, ki jo 邸tudiramo (s privoljenjem) Opazovanje osebe v klininem ali socialnem okolju, odvisno od namena 邸tudije
24. Klinina tudija Primera Diferencialni testi (osebnost, EI test) Testi sposobnosti Projekcijske tehnike: Rorschach Tintni blok (ink block), TAT (test tematske apercepcije) Intervju Vpra邸alnik z nedokonanimi stavki 貼elim si, da bi moj oe Razjezi me, e Pri prijateljih me najbolj moti, ko
28. Prednosti Visoka ekolo邸ka veljavnost Prouevanje redkih primerov Prouevanje situacij, ki bi jih bilo ne-etino umetno spro転iti (zapu邸eni otroci, efekt zlorabe otrok na njihovo vedenje) Ponuja globinske informacije Pripomore k razvoju novih teorij
29. Pomanjkljivosti Dolgotrajne, 邸e posebej longitudinalne 邸tudije Spomini so lahko netoni ali nepopolni Ne moremo jih replicirati Rezultatov ne moremo posplo邸evati Ni vzrono posledinega odnosa
30. Multi-metoda tudija primera je klasien zgled multi-metode raziskovanja. Raziskovalec uporablja celo vrsto virov informacij, ki jih nato sestavi v celovito sliko Kombinacija metod za zbiranje najpomembnej邸ih podatkov Primer: Vpliv TV na nasilno vedenje otrok. Raziskovalec bo opazoval otroke in intervjuval star邸e, da bo zadovoljiv etinemu kodeksu in da bo 邸tudija efektna
31. Aktivnost Ne-eksperimentalne Metode Povzetek Naredite povzetek dana邸njega predavanja na skupni miselni vzorec, ki ga boste dopolnili v naslednjih dneh.
33. Kljuni Termini Cilj Spremenljivke ali Variable H ipoteze ( eno in dvo-smerne) Nina hipoteza Korelacijska hipoteza Statistina pomembnost ali s ignifi kantnost Kvantitativni in kvalitativni podatki
34. Cilj Cilj 邸tudije je odgovoriti na raziskovalno vpra邸anje, ki ga je postavil raziskovalec Aktivnost : V parih identificirajte cilje naslednji psiholo邸ki 邸tudiji : Borkenau et al., 2002
35. Spremenljivke Spremenljivka je vsak faktor, ki lahko vpliva na izid raziskave Neodvisna spremenljivka (NS) : Faktor, ki ga eksperimentator manipulira ali spreminja z namenom odkriti njegov vpliv Odvisna spremenljivka (OS) : je rezultat eksperimenta. Nanjo vplivajo neodvisne spremenljivke, ki jih raziskovalec manipulira. Aktivnost 1 - see your handout on variables
36. Zunanje Spremenljivke Spremenljivke, ki jih ne nadzorujemo ali manipuliramo in lahko prikrijejo dejanski vpliv NS. Hrup z ulice lahko vpliva na udele転ence, ki jim testiramo spomin
37. Hipoteza ali predvidevanje Hipoteza je trditev, ki napoveduje rezultat, ki ga predvidevamo v eksperimentu Tudi v vsakdanje 転ivljenju predvidevamo izid dogodkov Ko vidimo, da nekdo preve pije predvidevamo, da bo imel problem priti domov Aktivnost : zapi邸ite eno od predvidevanj, ki ste jih naredili o vedenju nekoga, ki vam je blizu
38. Eksperimentalna Hipoteza Hipoteza obiajno predvideva odnos med dvema spremenljivkama. Ta odnos je lahko vzrono posledini (odvistnostni) ali korelacijski (so-odvisnostni) Odnos med NS in OS je vedno vzrono posledini
39. Eksperimentalna Hipoteza Je predvidevanje, da bo manipulacija NS vplivala na OS kar pomeni, da se rezultati eksperimenta predpisujejo manipulaciji Npr. raziskovalec predvideva, da bo igranje glasbe v ozadju (NS) imelo vpliv na to koliko besed si bo udele転enec eksperimenta zapomnil (OS)
41. Dvo-repna ali Dvosmerna Raziskovalec ve, da bo glasba vplivala na spomin, ne ve pa tono v katero smer. Zato formira neusmerjeno hipotezo Glasba bo imela vpliv na memoriranje besed pri udele転encih .
42. Eno-repna ali Enosmerna Eksperimentator je siguren, da bo glasba imela negativen vpliv na spomin, zato se odloi za enosmerno Igranje glasbe bo vplivalo na zbranost udele転encev, ki si bodo posledino zapomnili manj besed .
43. Aktivnost : 1- ali 2-smerna hipoteza ? Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. Socialni pritisk bo zvi邸al stopnjo konformizma. Vizualizacija bo vplivala na kratkoroni spomin. Vizualizacija bo zvi邸ala kapaciteto kratkoronega spomina.
44. Nina Hipoteza Nina hipoteza je predvidevanje, da bodo rezultati eksperimenta posledica nakljuja ali kak邸nega drugega faktorja, ki ga nismo doloili v hipotezi Aktivnost : Preuredite prej邸nje eksperimentalne hipoteze v nine
45. Sprejeti ali Zavrniti Hipoteze e dose転emo stopnjo statistine pomembnosti in zbrani rezultati potrdijo na邸o hipotezo: Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. sprejmemo eksperimentalno hipotezo in zavrnemo nino
46. Korelacijske Hipoteze Korelacijska ali so-odvisnostna hipoteza ne raziskuje vzrono posledinega odnosa Predvideva odnos med dvema so-spremenljivkama (nista NS in OS) Primer : Stres in depresija.
47. Statistina Pomembnost (Signifikantnost) Statistina pomembnost se izrauna z uporabo inferential statistinih testov (t-test, ANOVA Analiza Variance, Pearson, Spearman) P (statistina pomembnost) mora biti manj kot 5% (p < 0.05), kar pomeni, da hoemo biti vsaj 95% da rezultati na邸ega eksperimenta niso posledica nakljuja
48. Povzetek Hipoteza je izjava o predvidevanju, ki jo raziskovalec postavi preden prine s 邸tudijo Hipoteze lahko vsebujejo vzrono posledini ali korelacijski odnos Lahko so eno ali dvosmerne (eno ali dvo-repne) Nina hipoteza je izjava, obratna od raziskovalevega predvidevanja Rezultati 邸tudije doloijo katero hipotezo bomo sprejeli
50. Laboratorijski Eksperimenti Laboratorijski eksperiment poteka v okolju, ki ga raziskovalec popolnoma nadzoruje Imenujte psiholo邸ko 邸tudijo, ki je uporabila laboratorijsko metodo zbiranja podatkov.
54. Prednosti Terenskih Eksperimentov Realistini Ekolo邸ka veljavnost Ecological validity Prisotnost raziskovalce ne vpliva na vedenje udele転encev
55. Pomanjkljivosti Terenskih Eksperimentov Pomanjkanje kontrole nad spremenljivkami Te転ko jih je replicirati Dragi in dolgotrajni Etika udele転enci se ponavadi ne zavedajo da so v 邸tudiji
56. Naravni ali Kvazi Eksperimenti Raziskovalec izrabi naravni dogodek Zadovoljiti dva pogoja : Raziskovalec nima nadzora nad alokacijo udele転encev razlinim NS In/ali Raziskovalec ne more nadzorovati NS, ker le-to nadzoruje nekdo drug (npr. ravnatelj v 邸oli) Primer? Aktivnost Prednosti in pomanjkljivosti