More Related Content
What's hot (20)
Viewers also liked (9)
More from afnadesign (8)
Elektronsko Komuniciranje
- 1. Elektronsko komuniciranjeDiplomska nalogaAvtor/Aljo邸a 貼eleznikMentor/ Ema DjorevLetnik/ 2010/2011tudijski program/ EkonomistModul/ Raunovodstvo za gospodarstvoVrsta 邸tudija/ izredniola/ Vi邸ja strokovna 邸olaNaziv/ Abiturapodjetjezaizobra転evanje, d.o.o., CeljeDatum/ 7. junij 2011
- 2. Uvod v komunikacijeKomuniciranje損lovek ne more nekomunicirati束 (psiholog Paula Watzlawicka)To velja tudi za podjetja, saj ne morejo obstajati, ne da bi komunicirala s svojo okolico. Potreba in vrsta komunikacije se razvijata skupaj z razvojem ljudi, dru転be in civilizacije. 2Elektronsko komuniciranjeVir: Cisco.comVse veja delitev dela je razlog, da ljudje postajajo med seboj vse bolj odvisni, zato so prisiljeni sodelovati in komunicirati.Komuniciranje je ena izmed bistvenih funkcij delovanja organizacije, saj omogoa sporazumevanje med ljudmi v organizaciji in izven nje.
- 3. Uvod v komunikacijeSestavine komunikacijskega sistemaBistvovsakekomunikacije je prenossporoila od po邸iljatelja k prejemnikuprekokomunikacijskegakanalaterprejempovratneinformacije. (Mo転ina, 1995, str. 42)3Elektronsko komuniciranje
- 4. Uvod v komunikacijeDirektna in indirektna komunikacijaKomunikacija med ljudmi in organizacijami, kiniso v neposrednemstikupotekaprekotehninihpripomokov.4Elektronsko komuniciranje
- 5. TelekomunikacijeTelekomuniciranjeKo po邸iljatelj ne more v 転ivo in neposredno komunicirati s prejemnikom, mora telekomunicirati svoje sporoilo. 5Elektronsko komuniciranjeV kolikor se to sporoilo telekomunicira preko telekomunikacijskega omre転ja z elektromagnetnimi sistemi do prejemnika, pride do elektronskega komuniciranja.
- 6. TelekomunikacijeZgodovina telekomuniciranjaV prazgodovini je bilo telekomuniciranje omejeno na: preproste vizualne signale (kresovi, svetilniki, svetlobni in dimni signali, zastave, ) ter osnovne avdio signale(bobni, pi邸ali, rogovi in podobna glasbila, )6Elektronsko komuniciranjeDanes 転ivimo v informacijski dobi, kjer so informacije bistvenega pomena. Skozi obdobja je pri邸lo do 邸estih informacijskih revolucij, ki so zaznamovale kljuna razvojna obdobja v zgodovini telekomunikacij. (Fang, 1997, str. 17)
- 7. Telekomunikacijeest informacijskih revolucijprva informacijska revolucija (pisna revolucija): - zane se okoli 8. stoletja p. n. 邸. z razvojem pisave, papirusa in pisnega sporazumevanja - okoli 6. stoletja p. n. 邸. se posledino razvije po邸ta (po邸tno komuniciranje)
- 8. druga informacijska revolucija (tiskarska revolucija): - zane se leta 1439 ko Johannes Gutenberg izumi postopek mehanskega tiskanja (tiskarske stiskalnice) - tiskanje privede do ekonomskih, politinih, izobra転evalnih in osebnih sprememb v vseh sferah dru転be7Elektronsko komuniciranjeElektrika drastino spremeni nain komuniciranja. Elektrika omogoi, da se sporoilo lahko telekomunicira preko telekomunikacijskega omre転ja z elektromagnetnimi sistemi. Tak邸nemu nainu komuniciranja pravimo elektronsko komuniciranje. 1838 telegraf - prvi predstavnik moderne dobe telekomuniciranja1876 telefon Alexander Graham Bell po邸lje prvo sporoilo preko telef. omre転jakonec 19. stoletja radio zane se obdobje mno転inega komuniciranja1927 televizija nov mno転ini medij za mno転ice
- 9. Telekomunikacijeest informacijskih revolucijtretja informacijska revolucija (revolucija mno転inih medijev): - z razvojem telegrafa, radia, televizije in sodobnih tiskalnih naprav se zane obdobje mno転inih medijev - naglo 邸irjenje informacij, tiskani mediji ter izobra転evalne ustanove dose転ejo povprenega dr転avljana
- 10. etrta informacijska revolucija (zabavna revolucija): - povzroi jo razvoj tehnologije, ki omogoa shranjevanje zvoka, slike in fotografije - 1946 John Presper Eckert in John William Mauchly zasnujeta prvi raunalnik ENIAC - 1964 Charles K. Kao in George A. Hockham izumita material za izdelavo optinih vlaken (kvarno steklo) - 1962 se zane obdobje satelitskih komunikacij s Telstar I omre転jem - 1969 se razvije prvo delujoe ra. omre転je ARPANET (predhodnik interneta) - 1979 na Japonskem za転enejo prvo mobil. tel. omr. ter 1981 v Skandinaviji prvo medn. mob. omre転je - 1981 IBM zane prodajati prvi domai osebni ra. PC (80286) s tem se zane obdobje domaih ra.8Elektronsko komuniciranje
- 11. Telekomunikacijeest informacijskih revolucijpeta informacijska revolucija (komunikacijski dom): - na邸 dom se v sredini in koncu 20. stoletja oblikuje v komunikacijsko sredi邸e (PC, radio, TV, revije, asopisi, po邸tne storitve, mediji) - 1982 se oblikuje SMTP protokol za elektronsko po邸to - 1983 se TCP/IP protokol sprejme kot edini uradni protokol za prenos podatkov - 1985 pride do preboja na lokalnih mre転ah z razvojem in standardizacijo ISDN omre転ja - 1989 se oblikuje predlog za HTML dokumente, protokol HTTP in se postavi prvi spletni stre転nik
- 12. 邸esta informacijska revolucija (revolucija informacijske avtoceste): - internet se bliskovito raz邸iri po svetu in naglo pridobiva uporabnike - med 1997 in 2001 se izvede deregulacija telekomunikacij in povzroi razvoj mobilne telefonije ter hiter razvoj Ethernet tehnologije povzroi 邸e hitrej邸e 邸irjenje uporabnikov interneta - med leti 2001 in 2005 se zane naglo 邸irjenje digitalne televizije9Elektronsko komuniciranje
- 13. Elektronsko komuniciranjeKaj je elektronsko komuniciranje損Elektronsko komuniciranje je uporaba sodobne informacijske tehnologije za prenos sporoil od oddajnika do prejemnika束(Mo転ina, 2004, str. 135). Elektronsko komuniciranje tipino poteka preko elektronskih orodij, kot so telefon, televizija, radio in raunalnik. Tradicionalno lahko telekomunikacijska omre転ja razdelimo na 邸tiri velika omre転jaZ vse razvojem interneta in raunalni邸ke tehnologije pa so se ta tipina omre転ja zaela med seboj povezovati in jasne meje med razlinimi omre転ji se podirajo in zdru転ujejo v enotno globalno raunalni邸ko telekomunikacijsko omre転je.10Elektronsko komuniciranje
- 14. Elektronsko komuniciranjeLastnosti elektronskih komunikacijEnosmerno (Radio, TV, pozivnik) ali dvosmerno komuniciranje (telefon, internet, e-po邸ta)
- 15. Sinhrono (telefon, klepetalnica) ali asihrono (spletni forum, e-po邸ta) prena邸anje sporoil
- 16. Interpersonalno (teefon, klepetalnica) ali mno転ino (TV, radio, e-po邸ta) komuniciranje
- 17. Vertikalno (znotraj organizacije) ali horizontalno (zunaj organizacije)Tri osnovne funkcije mno転inega komuniciranje (Mihalji, 2006, str. 17): - informativno funkcijo (mno転ini mediji zbirajo in 邸irijo informacije okoli nas), - povezovalno funkcijo (mno転ini mediji povezujejo in zbli転ujejo ljudi), - izobra転evalno funkcijo (s posredovanjem informacij izobra転ujejo in 邸irijo znanje).
- 18. Formalno (uradno, vnaprej pripravljeno) ali neformalno (spontano komuniciranje)
- 19. Verbalno ali neverbalno komuniciranje11Elektronsko komuniciranje
- 20. Elektronsko komuniciranjeTelevizijsko omre転je (enosmerna, mno転ina, sinhrona, formalna, vertikalna komunikacija)Analogna in digitalna klasina televizija
- 23. Internetna (spletna) televizija in mobilna televizija
- 24. Video na zahtevo (gledalec sam doloa kaj in kdaj bo spremljal vsebino)Radijsko omre転je (enosmerna, mno転ina, sinhrona, formalna, vertikalna komunikacija)Klasini radio (medij ki je najbolj prisoten v 転ivljenju slovenskega prebivalstva)
- 25. Kabelski radio
- 26. Satelitski radio
- 27. Internetni (spletni) radio 12Elektronsko komuniciranje
- 28. Elektronsko komuniciranjeTelefonsko omre転je (dvosmerna, interpersonalna, sinhrona, neformalna komunikacija)Klasino telefonsko omre転je
- 31. VoIP ali IP telefonsko omre転jevideotelefonija, telefaksRaunalni邸ko omre転jeBistvo raunalni邸kih omre転ij je prena邸anje podatkov iz enega na drug raunalnik
- 32. Najveje raunalni邸ko omre転je je internet (1,6 milijarde uporabnikov)
- 33. Nobena dr転ava nima celotnega nadzora nad internetom, veina dr転av ne izvaja cenzure interneta
- 34. Razumevanje pojmovanja Internet je transportni mehanizem, svetovni splet pa predstavlja sistem med seboj povezanih hipertekstovnih datotek13Elektronsko komuniciranje
- 35. Spletno komuniciranjeKaj je spletno komuniciranjeSpletno komuniciranje je predvsem osredotoeno na izmenjavo idej in sredstev po svetovnem spletu, poslovni svet pa je to kmalu izkoristil kot mo転nost novega naina komuniciranja, zato je v tujini 転e zelo raz邸irjeno (v tujini 転e obstajajo specializirani poklici za spletno komuniciranje), v Sloveniji pa je tak邸en nain 邸e v porastu, a se naglo 邸iri.Spletno komuniciranje razdelimo v tri osnovne skupine: Spletno ustvarjena vsebina (angl. web based content) je vse prej kot samo vsebina (besedilo, slike, zvok), podana na spletno stran, ampak se sem 邸teje celotna uporabni邸ka izku邸nja.
- 36. Socialni mediji (angl. social media) so mediji, ki omogoajo uporabnikom, da sami ustvarjajo vsebino in jo komunicirajo z ostalimi.
- 37. Specifina/analitina spletna orodja so orodja za spletno komunikacijo, ki omogoajo uporabnikom medsebojno, namensko direktno komunikacijo.14Elektronsko komuniciranje
- 38. Spletno komuniciranjePredstavniki spletnega komuniciranje Spletno mesto, spletna stran
- 40. Forum
- 41. RSS in podcasting
- 42. Orodja za skupinsko delo in skupinsko pomo
- 43. Programi za takoj邸njo izmenjavo elektronskih sporoil (klepetalnice)
- 45. Dru転abna, socialna in poslovna omre転ja ter virtualni svetovi 15Elektronsko komuniciranje
- 46. Tehnolo邸ki razvojVpliv tehnolo邸kega razvojaRadio je potreboval 38 let, da je dobil 50 milijonov uporabnikov, televizija 13 let, kabelska televizija 10 let, raunalnik 16 let in internet samo 4 leta (Rogina, 1999, str. 52). Ob tak邸nih spremembah poslovanja se mora tudi komunikacija hitro prilagajati.
- 47. Ne sme ve delovati kot loena in razdrobljena, ampak se mora zdru転iti ter enovito in uinkovito skrbeti za prenos informacij znotraj in zunaj podjetja.
- 48. Potrebno se je vkljuili v proces sprememb in prilagajanja.
- 49. Vpliv tehnolo邸kega razvoja na komuniciranje je ogromen.
- 50. Tehnine inovacije, ki omogoajo razvoj telekomunikacij povzroajo hitre spremembe v nainu komuniciranja. 16Elektronsko komuniciranje
- 51. Tehnolo邸ki razvojFaktorji sprememb v telekomunikacijahPri tem razvoju lahko govorimo o faktorjih sprememb v telekomunikacijah, ki jih prina邸a internet v telekomunikacije:17Elektronsko komuniciranje
- 52. Elektronske komunikacije v SlovenijiElektronske komunikacije v Sloveniji18Elektronsko komuniciranjeSlovenija je v veini dobro razvita in dohaja povpreje Evropske unije, zaostaja predvsem na podroju spletnega komuniciranja.Raziskava je pokazala, da je v Sloveniji dale najbolj priljubljena elektronska po邸ta med spletnimi komuniciranjem in da Slovenci elektronsko komuniciramo skoraj tako pogosto kot ustno.Pogostost komuniciranja med ankentiranci.Vir: lasten.